Dejavnosti regionalnega urada SZO za Evropo na področju podnebnih sprememb in zdravja

Vizija in politična zavezanost

Regionalni urad SZO za Evropo (SZO/Evropa) je eden od šestih regionalnih uradov Svetovne zdravstvene organizacije, ki deluje v 53 državah članicah evropske regije SZO. V tej vlogi si SZO/Evropa prizadeva opredeliti možnosti politike za preprečevanje učinkov podnebnih sprememb na zdravje, pripravo in odzivanje nanje. Državam članicam pomaga pri izbiri in izvajanju najustreznejših strategij, politik in ukrepov. SZO/Evropa sodeluje z različnimi deležniki na področju javnega zdravja v regiji, da bi zagotovila usklajeno ukrepanje pri razvoju in izvajanju učinkovitih zdravstvenih politik ter krepitvi zdravstvenih sistemov.

WHO postavlja zdravje v središče agende o podnebnih spremembah

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se SZO/Evropa zavzema za ukrepe v zvezi z zdravstvenimi tveganji, povezanimi s podnebjem, tudi prek evropskega procesa za okolje in zdravje. Na 26. konferenci Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah (COP26) se je prvič v zgodovini Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja spodbujal namenski „zdravstveniprogram“za podporo razvoju nizkoogljičnih in trajnostnih zdravstvenih sistemov, odpornih na podnebne spremembe. Temu mejniku so sledili prvi „dan zdravja“ in potrditev deklaracije COP28 o podnebju in zdravju ter ustanovitev koalicije za kontinuiteto predsedstev COP v Bakuju za podnebje in zdravje na COP29. Resolucija Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o podnebnih spremembah in zdravju na podlagi teh mejnikov poziva k večjemu sodelovanju zdravstvenega sektorja pri podnebnih ukrepih, pri čemer priznava, da so nujno potrebni ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev. Podnebne spremembe so bile priznane tudi kot ena od šestih strateških prednostnih nalog v svetovni zdravstveni agendi, o kateri so se dogovorile države članice SZO za obdobje 2024–2028 v okviru 14.^splošnega delovnega programa.

Na regionalni ravni evropski delovni program za obdobje 2020–2025: Združeni ukrepi za boljše zdravje določajo vizijo, kako lahko SZO/Evropa podpre nacionalne zdravstvene organe pri izpolnjevanju pričakovanj državljanov glede uspeha v zdravih skupnostih, kjer ukrepi na področju javnega zdravja in ustrezne javne politike, vključno s politikami za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zagotavljajo boljše življenje in dobro počutje. SZO/Evropa je leta 2023 podnebno krizo in ekstremne vremenske razmere prvič razglasila za izredne razmere v javnem zdravju, drugi evropski delovni program za obdobje 2026–2030, ki se trenutno pripravlja, pa bo podnebne spremembe in zdravje vključil med svoje ključne stebre. EPW2 bo spodbujal odpornost in zdravstveno varnost, spodbujal ukrepe za prilagajanje in blažitev, ki koristijo zdravju, ter krepil zmogljivost zdravstvenih sistemov v regiji, da postanejo odporni na podnebne spremembe, nizkoogljični in trajnostni, z vključujočimi rešitvami za ranljive skupine prebivalstva.

Budimpeštanska deklaracija: pospeševanje ukrepov za bolj zdrave ljudi, uspešen planet in trajnostno prihodnost

Sedma ministrska konferenca o okolju in zdravju, ki je potekala julija 2023 v Budimpešti, je bila mejnik pri določanju regionalne agende za okolje in zdravje. Ministri in ministrice za zdravje in okolje držav evropske regije SZO so sprejeli Budimpeštansko deklaracijo, v kateri so določene politične zaveze in ukrepi za obravnavanje zdravstvenih tveganj, ki jih predstavljajo trojna kriza podnebnih sprememb, onesnaževanja okolja in izgube biotske raznovrstnosti, tudi v okviru okrevanja po COVID-19. Deklaracija daje prednost nujnim, daljnosežnim ukrepom v zvezi z zdravstvenimi izzivi te trojne krize, njen cilj pa je pospešiti pravičen prehod na odporne, zdrave, pravične in trajnostne družbe.

S sprejetjem Budimpeštanske deklaracije so se države zavezale k boju proti onesnaževanju in podnebnim spremembam, zagotavljanju dostopa do varne vode, sanitarij in higiene ter drugih osnovnih storitev za vse, vključevanju vidikov narave in biotske raznovrstnosti v politike ter spodbujanju čistega, varnega in zdravega grajenega okolja. Izjava podpira več ključnih prizadevanj v okviru politike Evropske unije (EU), vključno z evropskim zelenim dogovorom, prilagoditveno strategijo EU, globalno zdravstveno strategijo EU in uredbo EU o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje.

Izjava določa zaveze za zdravstvene sisteme in spodbuja sodelovanje zdravstvenega sektorja pri podnebnih spremembah, pri čemer je zdravje ključni argument za oblikovanje podnebne politike. Kar zadeva politiko prilagajanja, je ključna zaveza razviti, posodobiti in izvajati nacionalne načrte za prilagajanje na področju zdravja, bodisi kot samostojne dokumente bodisi kot del širših nacionalnih prizadevanj za načrtovanje prilagajanja. Druga izdaja članka Zero obžaluje: okrepitev ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za zdravje v evropski regiji SZO,ki se je začela izvajati na ministrski konferenci, zagotavlja celovito ozadje ter podpira sprejetje in izvajanje zavez o podnebnih spremembah in zdravju, vključenih v deklaracijo, prek portfelja zahtev na visoki ravni in konkretnih izvedbenih ukrepov.

„Načrt za bolj zdrave ljudi, uspešen planet in trajnostno prihodnost za obdobje 2023–2030“ je sestavni del deklaracije in določa vrsto ukrepov za pospešitev potrebnih prehodov. Za pospešitev izvajanja zavez so bila partnerstva EHP vzpostavljena kot nov mehanizem, usmerjen v ukrepe. Cilj teh partnerstev je združiti države in partnerje s skupnim interesom na posebnem tematskem področju, da bi sodelovali pri skupnih dejavnostih. Partnerstvo za zdravstveni sektor za podnebne ukrepe zagotavlja regionalno izkustveno skupnost za lažjo izmenjavo pristopov in izkušenj med državami ter spodbujanje vzajemnega učenja in mreženja, ko države začrtajo poti in rešitve za razvoj nizkoogljičnih in okoljsko trajnostnih zdravstvenih sistemov, odpornih na podnebne spremembe.

Delovna skupina za zdravje na področju podnebnih sprememb

Delovna skupina za zdravje na področju podnebnih sprememb (HIC) je bila ustanovljena leta 2012 v okviru mandata Evropske projektne skupine za okolje in zdravje (EHTF) na zahtevo držav članic evropske regije SZO, da bi usmerjala agendo za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki podnebnih sprememb. EHTF deluje kot vodilni mednarodni organ za izvajanje in spremljanje EHP, pri čemer se osredotoča zlasti na zaveze iz ministrskih izjav o okolju in zdravju.

Delovna skupina HIC, ki jo sestavljajo imenovani predstavniki držav članic in partnerjev, spodbuja dialog in sodelovanje med državami v evropski regiji SZO in drugimi deležniki. Spodbuja in zagovarja vključevanje zdravstvenih vidikov v nacionalne politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter deluje kot katalizator za spodbujanje, izvajanje in spremljanje zavez iz Budimpeštanske deklaracije o podnebnih spremembah in zdravju na mednarodni, nacionalni in podnacionalni ravni. Delovna skupina zagotavlja platformo za izmenjavo izkušenj in inovacij, spodbujanje orodij, sporočanje dokazov in predstavitev dobre prakse na področju podnebnih sprememb in zdravja ter spodbujanje partnerstva med državami in deležniki.

Razvoj znanja in dokazov

SZO/Evropa je pomemben razvijalec znanja na področju podnebnih sprememb in zdravja. Leta 2018 je SZO/Evropa objavila poročilo z naslovom Public health and climate change adaptation policies in the European Union (Javno zdravje in politike prilagajanja podnebnim spremembam v Evropski uniji), v katerem je analiziran razvoj zdravstvenih politik za prilagajanje podnebnim spremembam v državah EU in zbran izbor študij primerov dobre prakse.

Ker je evropska regija SZO najhitreje segrevajoča regija na svetu, je SZO/Evropa objavila ključne dokumente za podporo državam članicam z najnovejšimi informacijami in smernicami o toploti in zdravju, vključno s pregledom: Vročina in zdravje v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije: posodobljeni dokazi za učinkovito preprečevanje. SZO/Evropa s finančno podporo Evropske komisije pripravlja posodobljeno drugo izdajo smernic o akcijskih načrtih za toploto in zdravje. Namen te izdaje je podpreti nosilce odločanja in strokovne delavce v zdravstvenem sektorju in zunaj njega pri razvoju usklajenih in celovitih zdravstvenih in zdravstvenih storitev. Čeprav so smernice namenjene predvsem državam članicam v evropski regiji SZO, se pričakuje, da bodo mednarodno pomembne.

Poplave so najpogostejša naravna nesreča v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, saj desetina mestnega prebivalstva živi na poplavno ogroženih območjih. Za obravnavanje vplivov poplav na zdravje je SZO/Evropa pripravila smernice, vključno s publikacijami Poplave: obvladovanje zdravstvenih tveganj v evropski regiji SZO ter poplave in zdravje: informativni listi za zdravstvene delavce. Posebna spletna stran zagotavlja storitev „vse na enem mestu“ za vire SZO o poplavah. V okviru Protokola UNECE-WHO/Evropa o vodi in zdravju potekajo prizadevanja za krepitev odpornosti vodnih in sanitarnih storitev na podnebne spremembe, vključno s poplavami.

Pobuda za profile držav na področju zdravja in podnebnih sprememb je temelj dela SZO za spremljanje nacionalnega in svetovnega napredka na področju zdravja in podnebnih sprememb. Ti profili, razviti v sodelovanju z nacionalnimi zdravstvenimi organi, zagotavljajo na podatkih temelječe posnetke podnebnih nevarnosti in pričakovanih vplivov podnebnih sprememb na zdravje, sledijo trenutnim odzivom politike ter povzemajo ključne prednostne naloge za nacionalne podnebne in zdravstvene ukrepe. Na svetovni ravni je od začetka pobude leta 2015 v njej sodelovalo več kot 80 držav, vključno z več državami članicami iz evropske regije SZO.