Okvir politike EU

Evropska podnebna pravila

V skladu s členom 5 evropskih podnebnih pravil, ki so začela veljati junija 2021, je prilagajanje podnebnim spremembam pravna obveznost institucij in držav članic EU, ki od njih zahteva, da „zagotovijo stalen napredek pri krepitvi sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma“. Poleg tega politike prilagajanja držav članic „upoštevajoposebno ranljivost zadevnih sektorjev“,  „dosledno vključujejo prilagajanje podnebnim spremembam na vseh področjih politike“ ter se „osredotočajo zlasti na najranljivejše in najbolj prizadete prebivalstvo in sektorje“.

Strategija EU za prilagajanje

Evropska komisija je februarja 2021 sprejela sporočilo Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V njem je opisana dolgoročna vizija EU, da do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe, v celoti prilagojena neizogibnim vplivom podnebnih sprememb, navedena pa je tudi potreba po globljem razumevanju podnebnih tveganj za zdravje. Ključni ukrep v okviru te strategije je Evropski observatorij za podnebje in zdravje. Opazovalnica ima ključno vlogo pri zbiranju in razširjanju znanja o vplivih na zdravje, povezanih s podnebjem, omogočanju razvoja politike in podpiranju načrtovanja prilagajanja.

Sporočilo o obvladovanju podnebnih tveganj

Evropska agencija za okolje je marca 2024 objavila prvo evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA). Evropska komisija se je na pobudo EUCRA odzvala s sporočilom "Obvladovanjepodnebnih tveganj - zaščita ljudi in blaginje". V njem so opredeljene rešitve, ki upravnim sistemom v EU in njenih državah članicah omogočajo boljše obvladovanje podnebnih tveganj, in posebni ukrepi za prizadete grozde (vključno z zdravjem), ki jih bo Komisija nadaljevala. V sporočilu je poudarjena potreba po sistemih zgodnjega opozarjanja, načrtovanju zdravstvenega varstva na podlagi podnebnih informacij in raziskavah o boleznih, občutljivih na podnebje, hkrati pa sta podnebje in zdravje vključena v obstoječe politike. Prednost daje izboljšanju kakovosti zraka, okrepljenim akcijskim načrtom za toplotno zdravje ter zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu. Poleg tega izpostavlja evropski observatorij za podnebje in zdravje, okrepljene mehanizme nadzora in odzivanja, čezmejno medicinsko mobilizacijo in varen dostop do kritičnih zdravstvenih protiukrepov za krepitev odpornosti proti grožnjam za zdravje, povezanim s podnebjem.

Strategija EU za Unijo pripravljenosti

V strategiji EU za Unijo pripravljenosti, sprejeti marca 2025, so podnebna tveganja opredeljena kot trenutne grožnje. Poudarja, da je treba ta tveganja predvideti in preprečiti s celovitim obravnavanjem, pri čemer je treba upoštevati, kako medsebojno vplivajo in povzročajo verižne učinke. Načrtuje izvedbo podrobne ocene tveganj in groženj v različnih sektorjih v EU. Cilj strategije je okrepiti odpornost politik EU in jih narediti močnejše proti podnebnim izzivom, da bi preprečili prihodnje krize. Poleg tega, da se sklicuje na ECAP, se zavezuje, da bo odpravila vrzel v zavarovalnem kritju. Evropska komisija bo ob upoštevanju priporočil Evropske centralne banke in drugih ustreznih organov preučila rešitve za zagotovitev boljše zaščite evropskega prebivalstva pred podnebnimi tveganji.

Evropska podnebna odpornost in obvladovanje tveganj – integrirani okvir (v pripravi)

Evropska komisija trenutno razvija nov celovit okvir za evropsko odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj, da bi državam članicam pomagala preprečiti vse večje posledice podnebnih sprememb in se nanje pripraviti. Skupaj z drugimi politikami EU bo okvir pomagal zaščititi varnost in blaginjo Evrope, povečati njeno konkurenčnost ter zaščititi naše zdravje in dobro počutje. Pobuda bo osredotočena na krepitev pripravljenosti, izboljšanje razumevanja podnebnih tveganj in spodbujanje sodelovanja.

Čezmejno zdravje

V skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju EU so za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe v prvi vrsti odgovorne države članice. Zdravstvena politika EU zato dopolnjuje nacionalne politike in zagotavlja varovanje zdravja v vseh politikah EU. EU je na primer za okrepitev pripravljenosti in usklajevanja odzivov na grožnje za zdravje leta 2022 sprejela Uredbo 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa 1082/2013/EU. Uredba daje EU močan in celovit mandat za usklajevanje in sodelovanje za učinkovitejši odziv na resne čezmejne nevarnosti za zdravje, tako na ravni EU kot na ravni držav članic EU. Njegov cilj je okrepiti načrtovanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, okrepiti epidemiološko spremljanje in spremljanje, izboljšati sporočanje podatkov in okrepiti usklajevanje na ravni EU.

Evropska zdravstvena unija

Evropska komisija gradi močno evropsko zdravstveno unijo za nadaljnje izboljšanje usklajevanja resnih čezmejnih groženj, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljem in podnebnimi razmerami. V skladu s sporočilom: Oblikovanje evropske zdravstvene unije – pripravljenost in odpornostEvropska zdravstvena unija temelji na skupnih prizadevanjih EU za uskladitev odnosa z naravnim okoljem z vključevanjem v različne in bolj trajnostne vzorce gospodarske rasti. boj proti podnebnim spremembam in iskanje načinov za prilagajanje nanje; ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti; izboljšanje prehrane in življenjskega sloga; zmanjšanje in odprava onesnaževanja iz okolja bosta pozitivno vplivala na zdravje državljanov.

Posebne teme

Cilj farmacevtske strategije EU(2023) je revizija farmacevtske zakonodaje, da bi se okrepile zahteve glede ocene tveganja za okolje in pogoji uporabe zdravil ter ocenili rezultati raziskav v okviru pobude za inovativna zdravila.

V sporočilu Komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju iz junija 2023 so podnebne spremembe navedene kot dejavnik, ki prispeva k izzivom na področju duševnega zdravja. Poudarja tudi, da so mladi močno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in da jih je veliko

Vpliv podnebnih sprememb na zdravje obravnava več drugih politik EU. Ti vključujejo:

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje

Cilji EU za zmanjšanje onesnaženosti zraka v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje neposredno prispevajo k blažitvi bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja, ki jih še poslabšujejo podnebne spremembe. Nadaljnji ukrepi za urejanje industrijskih emisij in emisij iz prometa bodo imeli znatne dodatne koristi za zdravje.

Val prenove

Cilj vala prenove je povečati energijsko učinkovitost stavb, pri čemer se priznava, da so ljudje v slabo izoliranih in opremljenih stavbah pozimi bolj izpostavljeni podhladitvi, poleti pa vročinskemu stresu, zlasti če spadajo v ranljive skupine.

Uredba o obnovi narave

V uredbi o obnovi narave, sprejeti leta 2024, je poudarjeno, da obnova ekosistemov prispeva k ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter določeno, da države članice zagotovijo, da na celotnem nacionalnem območju ni neto izgub urbanega zelenega prostora in urbane drevesne zastornosti na območjih urbanih ekosistemov.

Okvir „eno zdravje“

Okvir„eno zdravje“„eno zdravje“ je ključnega pomena pri obravnavanju presečišča podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi. Krepitev medsektorskega sodelovanja med zdravstvenim, okoljskim in kmetijskim sektorjem je ključnega pomena za ublažitev nastajajočih nevarnosti za zdravje, povezanih s podnebnimi spremembami.

Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov

V skladu z direktivo o odpornosti kritičnih subjektov, ki je začela veljati januarja 2023, bodo morale države članice opredeliti kritične subjekte s seznama bistvenih storitev za različne sektorje, vključno z zdravstvenim sektorjem, z distribucijo, proizvodnjo, zagotavljanjem zdravstvenega varstva in zdravstvenih storitev, ter sprejeti ukrepe za povečanje njihove odpornosti na različne grožnje, vključno s tveganji za javno zdravje ali naravne nesreče.

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite

Cilj mehanizma Unije na področju civilne zaščite je okrepiti sodelovanje med državami EU in 10 sodelujočimi državami, da bi izboljšali preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje. Uporablja skupni pristop k združevanju strokovnega znanja in zmogljivosti prvih reševalcev, da bi se izognili podvajanju prizadevanj za pomoč in zagotovili, da pomoč ustreza potrebam prizadetih, kadar izredne razmere presežejo odzivne zmogljivosti posamezne države. Specializirane skupine in oprema se lahko v kratkem času mobilizirajo za napotitev v Evropo in zunaj nje.

Okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu

Okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu uvaja ukrepe za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Spodbuja preprečevanje vseh poklicnih tveganj, ki se lahko pojavijo pri delu delodajalcev iz vseh vej gospodarske dejavnosti (javne ali zasebne) in ki lahko vplivajo na njihove delavce in tretje osebe.

Taksonomija EU za trajnostno financiranje

Cilj taksonomije EU za trajnostno financiranje je zagotoviti bolj zdravo in na podnebne spremembe odpornejše življenjsko okolje z usmerjanjem več zasebnih naložb v okoljsko trajnostne dejavnosti, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Program EU za zdravje

Program EU za zdravje jedoslej največji zdravstveni program EU, v okviru katerega bo 5,3 milijarde evrov vloženih v ukrepe z dodano vrednostjo EU, ki dopolnjujejo politike držav EU in uresničujejo enega ali več ciljev Programa EU za zdravje. Cilj programa je izboljšati in spodbujati zdravje v Uniji, zaščititi ljudi v Uniji pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in v krizi pomembne izdelke ter okrepiti zdravstvene sisteme. Program EU za zdravje namerava med drugim „prispevati k odpravljanju negativnega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na zdravje ljudi“ z zagotavljanjem financiranja upravičenim subjektom. Cilji programa se bodo uresničevali, pri čemer se bo zagotovila visoka raven varovanja zdravja ljudi v vseh politikah in dejavnostih Unije v skladu s pristopom „eno zdravje“, kjer je to ustrezno.

Obzorje Evropa

Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij do leta 2027. Program, ki ima proračun v višini 95,5 milijarde evrov, obravnava podnebne spremembe, prispeva k doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj ter spodbuja konkurenčnost in rast EU. Ponuja številne možnosti financiranja za raziskave in inovacije o učinkih podnebnih sprememb na zdravje, zlasti v okviru projekta sklopa za zdravje. Šest tekočih evropskih raziskovalnih in inovacijskih projektov se osredotoča na vplive podnebnih sprememb na zdravje in sodeluje v okviru sklopa za podnebje in zdravje, da bi povečali družbeni in politični učinek raziskav, ki jih financira EU in so povezane s podnebjem, zdravjem in politiko.

Drug pomemben sestavni del programa Obzorje Evropa so misije EU – zaveze za reševanje glavnih družbenih izzivov –, ki vključujejo misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo. Opremljen je s proračunom v višini 673 milijonov evrov in se osredotoča na podporo regijam, mestom in lokalnim organom EU pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb. Doslej je listino misije podpisalo 312 regionalnih in lokalnih oblasti. Cilj misije za podnebno nevtralna in pametna mesta je spodbujati pravičen prehod za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi s posrednimi koristmi, kot sta boljša kakovost zraka ali bolj zdrav življenjski slog, pri čemer je poudarjena pomembna povezava med prilagajanjem podnebnim spremembam, njihovo blažitvijo in zdravjem.

Strateški načrt za raziskave in inovacije

Evropska komisija trenutno razvija strateški program za raziskave in inovacije na področju podnebja in zdravja na podlagi konference z naslovomResearch Perspectives on the Health Impacts of Climate Change (Raziskovalne perspektive o vplivih podnebnih sprememb na zdravje), kije potekala februarja 2024. Namen te pobude je premostiti vrzel med raziskavami in izvajanjem politike ter zagotoviti, da se nova znanstvena spoznanja pretvorijo v učinkovite ukrepe na področju javnega zdravja.

Informacije o raziskovalnih projektih, financiranih iz tekočih in prejšnjih okvirnih programov EU, so na voljo v katalogu virov Opazovalnega urada.

Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb in Copernicusova storitev za spremljanje ozračja (C3S/CAMS)

Copernicusovo storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) in Copernicusovo storitev za spremljanje ozračja (CAMS) v imenu Evropske komisije upravlja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF).  ECMWF prispeva tudi k storitvi programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS). C3S in CAMS zagotavljata točne in zanesljive informacije o vplivih preteklih, sedanjih in prihodnjih podnebnih razmer na zdravje.

Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA)

Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), ki je bil ustanovljen leta 2021, je zmogljivost EU za pripravljenost in odzivanje na resne čezmejne grožnje za zdravje dvignil na novo raven in bo ključni element za vzpostavitev močnejše evropske zdravstvene unije. Organ HERA s proračunom v višini 6 milijard evrov za obdobje 2022–2027 si prizadeva za preprečevanje, odkrivanje in hitro odzivanje na izredne zdravstvene razmere, tudi zaradi podnebnih sprememb. Deluje na dva načina: Organ HERA bo pred zdravstveno krizo – v „fazi pripravljenosti“ – tesno sodeloval z drugimi zdravstvenimi agencijami EU in nacionalnimi zdravstvenimi agencijami, industrijo in mednarodnimi partnerji, da bi izboljšal pripravljenost EU na izredne zdravstvene razmere. V primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni EU organ HERA hitro preide na nujne operacije, sprejme hitre odločitve in aktivira nujne ukrepe.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Za okrepitev obrambe Evrope pred nalezljivimi boleznimi je bil leta 2005 ustanovljen Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). ECDC je odgovoren za znanstvene dokaze in ocene tveganja za nalezljive bolezni, vključno s tistimi, ki so povezane s spreminjajočim se podnebjem. Evropske države podatke iz svojih sistemov spremljanja sporočajo ECDC. V skladu z Uredbo 2022/2371 bo seznam bolezni, ki jih je treba na ravni EU prijaviti ECDC, posodobljen, kar bo omogočilo pravočasno odkrivanje bolezni, vključno s tistimi, ki so povezane s podnebnimi spremembami.  Center ECDC je razvil evropsko mrežo za okolje in epidemiologijo (E3), ki zagotavlja orodja za spremljanje meteoroloških razmer v realnem času za oceno tveganja bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni ter druga orodja za oceno tveganja. 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu. Agencija EU-OSHA objavlja zanesljive in ustrezne informacije v raziskovalnih poročilih, študijah primerov ali poročilih o politikah, izvaja raziskave in analize podatkov ter ponuja vrsto orodij za izboljšanje znanja, ozaveščanje, ocenjevanje tveganj na delovnem mestu ter izmenjavo informacij o varnosti in zdravju pri delu ter dobrih praks o vplivih podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu.

Evropska agencija za okolje (EEA)

Evropska agencija za okolje skupaj z Evropsko komisijo upravlja Evropski observatorij za podnebje in zdravje. Oblikovalcem politik zagotavlja zanesljive in neodvisne informacije o okolju, vključno s trendi in napovedmi podnebnih nevarnosti in njihovih vplivov na zdravje ljudi.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

ECDC in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) skupaj usklajujeta omrežje VectorNet, ki je zdaj v tretji ponovitvi (2019–2024) in je platforma, ki podpira zbiranje podatkov o vektorjih in patogenih v vektorjih, povezanih z zdravjem živali in ljudi. Omogoča lažjo izmenjavo podatkov o geografski porazdelitvi vektorjev bolezni členonožcev v Evropi.

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)

Eurofound je tristranska agencija Evropske unije, katere naloga je zagotavljati znanje za pomoč pri razvoju boljših socialnih, zaposlitvenih in z delom povezanih politik. Eurofound zagotavlja informacije, nasvete in strokovno znanje o delovnih pogojih in trajnostnem delu, odnosih med delodajalci in delojemalci, spremembah na trgu dela in kakovosti ter življenju in javnih storitvah v okviru spreminjajočega se podnebja.

Projektna skupina „eno zdravje“

Medagencijska projektna skupina „eno zdravje“, ustanovljena leta 2023, je skupna pobuda petih agencij Evropske unije, ki imajo tehnična in znanstvena pooblastila na področjih okoljske trajnostnosti, javnega zdravja in varnosti hrane: Evropska agencija za okolje (EEA), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Cilj okvira ukrepanja medagencijske projektne skupine „eno zdravje“ (2024–2026) je med drugim izboljšati sposobnost agencij, da s skupnimi dejavnostmi in izmenjavo znanja bolje ocenijo vpliv podnebnih sprememb na pojav nalezljivih bolezni.

Druge agencije EU, ki se vse bolj ukvarjajo s podnebnimi spremembami in zdravstvenimi temami, vključujejo Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound).