Zdravstveni vidiki poročanja držav o prilagajanju na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (2023)

Države članice EU so marca 2023 drugič poročale o svojih nacionalnih prilagoditvenih ukrepih na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (člen 19). Države EGP, ki niso članice EU, so bile pozvane, naj prostovoljno predložijo podobne informacije. Na tej spletni strani so predstavljeni ključni zdravstveni vidiki sporočenih informacij o prilagajanju. Izvlečki o zdravju iz poročil posameznih držav so na voljo v profilih držav na področju podnebja in zdravja.

Ključna sporočila

Leta 2023 je bilo kot sektor, ki so ga vplivi podnebnih sprememb najbolj prizadeli, navedeno zdravje.
Večina ocen tveganja podnebnih sprememb in ranljivosti poroča o visokem tveganju morebitnih prihodnjih učinkov v zdravstvenem sektorju.
Ranljive populacije so nesorazmerno prizadete zaradi nevarnosti za zdravje, povezanih s podnebjem.
Proaktivni ukrepi, ki so jih države sprejele za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravstveni sektor, vključujejo vzpostavitev sodelovalne strukture upravljanja, programe usposabljanja in izobraževanja za zdravstvene delavce, ozaveščanje in izvajanje sistemov zgodnjega opozarjanja.

Leta 2023 je bilo sporočeno, da je zdravje sektor, ki so ga vplivi podnebnih sprememb najbolj prizadeli.

Evropske države so v okviru poročanja o državah za leto 2023 poročale, da so posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele zdravje. Hkrati je v evropskih nacionalnih in regionalnih strategijah, načrtih in okvirih zdravje opredeljeno kot prednostni sektor za prilagajanje podnebnim spremembam. To kaže, da evropske države na splošno priznavajo vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi in da je treba zdravstveni sektor nujno pripraviti na boljše odzivanje na vplive podnebnih sprememb.

Ključni prizadeti sektorji, sporočeni leta 2023. Vir: Evropska agencija za okolje, 2023

Večina držav je poročala o visokem tveganju morebitnih prihodnjih učinkov.

Glavni pristop k opredelitvi vplivov podnebnih sprememb po vsej Evropi je ocena tveganja podnebnih sprememb in ranljivosti (CCRVA), ki vključuje podatke o podnebnih nevarnostih, ranljivih sektorjih, infrastrukturi in demografiji za opredelitev ravni tveganja, ki ga predstavljajo nevarnosti, povezane s podnebnimi spremembami. Številne države po vsej Evropi so poročale, da izvajajo nacionalne, lokalne in sektorske CCRVA, vključno s preučevanjem posebnih tveganj in ranljivosti za javno zdravje in zdravstveni sektor.

Več kot tretjina držav je poročala o visoki ravni ugotovljenih vplivov podnebnih sprememb, vključno s spremembami pogostosti in obsega dogodkov, veliko verjetnostjo izpostavljenosti prihodnjim nevarnostim, povezanim s podnebjem, in visoko stopnjo ranljivosti. Večina držav je poročala tudi, da je njihov zdravstveni sektor izpostavljen srednjemu ali visokemu tveganju prihodnjih vplivov podnebnih sprememb. Hrvaška, Madžarska, Latvija, Portugalska, in Slovaška so poročale o visoki stopnji zaskrbljenosti v vseh štirih kategorijah. Nekatere ključne nevarnosti za zdravje, povezane s podnebjem, ki jih je opredelil CCRVA, vključujejo izbruhe nalezljivih bolezni, vročinski stres, sušo, poplave in širjenje alergenov.

Poročanje držav o vplivih podnebnih sprememb na zdravstveni sektor.

Vir: Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov – poročanje za leto 2023

Nevarnosti za zdravje, povezane s podnebjem, nesorazmerno prizadenejo ranljive skupine prebivalstva.

CCRVA se uporabljajo tudi za opredelitev, kako bodo nevarnosti za zdravje, povezane s podnebjem, različno vplivale na različne demografske skupine. Po vsej Evropi se vse bolj priznava, da se vplivi podnebnih sprememb ne bodo čutili enako. Ranljivo prebivalstvo, vključno s starejšimi odraslimi, otroki, invalidi, zdravstvenimi predpogoji ali ljudmi, ki živijo v revščini, bo posledice podnebnih sprememb občutilo drugače kot člani družbe, ki živijo brez zdravstvenih izzivov ter imajo dostop do orodij in virov, potrebnih za prilagajanje vplivom, povezanim s podnebjem. Ranljivo prebivalstvo je pogosto bolj izpostavljeno vplivom podnebnih sprememb in morda nima potrebnih virov za ustrezen odziv na tveganja, povezana s podnebjem, ali njihovo ublažitev.

Ta pristop oblikovalcem politik omogoča, da razvijejo ciljno usmerjene strategije za zaščito ranljivih skupin prebivalstva pred nevarnostmi, povezanimi s podnebjem, in tveganji za javno zdravje. Nekateri ključni ukrepi, sprejeti za zaščito prebivalstva pred zdravstvenimi tveganji zaradi podnebnih sprememb, vključujejo izvajanje sistemov nadzora in zgodnjega opozarjanja, ozaveščanje skupnosti in senzibilizacijo glede nevarnosti, povezanih s podnebjem, izboljšano javno infrastrukturo, vključno z modro-zeleno infrastrukturo za obravnavanje tveganj poplav in vročine v mestih, javne fontane za vodo in uvedbo hladilnih centrov.

Države po vsej Evropi sprejemajo proaktivne ukrepe za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravstveni sektor.

Evropske države načrtujejo in izvajajo prilagoditvene ukrepe, ki upoštevajo vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi. Države, na primer Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Nemčija ali Portugalska, poročajo o sodelovanju prek delovnih skupin, komisij in drugih struktur upravljanja, ki združujejo javne organe in druge deležnike, ki se ukvarjajo z zdravjem in podnebnimi spremembami, ter si prizadevajo za večje povezovanje politik.

V državah, kot so Irska, Finska in Švedska, so bili pripravljeni sektorski načrti za prilagajanje zdravju. Poleg tega so bile v Avstriji in Bolgariji teme, povezane s podnebjem, vključene v učni načrt in stalno izobraževanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti, vključno z zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci. Cilj tega je okrepiti sposobnost zdravstvenih delavcev za odzivanje in zdravljenje vplivov na zdravje, povezanih s podnebjem, ter odzivanje na nove in nastajajoče zdravstvene izzive, povezane s podnebjem.

Številne države, vključno z Avstrijo, Bolgarijo, Ciprom, Nemčijo in Poljsko, so izvedle programe za povečanje ozaveščenosti javnosti o vplivih na zdravje, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno s tem, kako izboljšati osebno pripravljenost doma. Več držav je uvedlo tudi sisteme spremljanja in zgodnjega opozarjanja, da bi javnost, delodajalce in zdravstveni sektor opozorile na morebitne vplive podnebnih sprememb in izredne razmere. Sistemi zgodnjega opozarjanja so zasnovani za opozarjanje organov na poplavno ogroženost, ekstremne temperature, alergene ali pojave patogenov ali nalezljivih bolezni, da se omogoči čas za proaktiven odziv. V nekaterih jurisdikcijah sistemi zgodnjega opozarjanja obveščajo o tem, kdaj je treba odpreti hladilne centre, evakuirati ljudi, ki živijo na poplavnih območjih, ali zapreti rekreacijska kopališča zaradi prisotnosti bakterij.

Poročanje po državah vključuje primere ukrepov, sprejetih za obravnavanje različnih podnebnih tveganj za zdravje v stanovanjskih, delovnih in zdravstvenih okoljih

Najpogosteje navedeni primeri ukrepov so osredotočeni na obvladovanje zdravstvenih tveganj zaradi visokih temperatur in spremljanje nalezljivih bolezni (zlasti tistih, ki se prenašajo s prenašalci), čemur sledi obravnavanje zdravstvenih vprašanj, povezanih s poplavami.

V Nemčiji se tveganja za zdravje zaradi podnebnih sprememb še vedno vključujejo v določbe o zdravju in varnosti pri delu. Na Finskem so določene določbe o dejavnikih v zvezi s temperaturnimi pogoji stanovanjskih stavb, na katere vplivajo spreminjajoče se podnebne spremembe. V Avstriji smernice za toplotni akcijski načrt podpirajo zdravstvene ustanove in ustanove za oskrbo pri razvoju in oblikovanju lastnih toplotnih načrtov.

Države vključujejo primere načrtov prilagajanja s poudarkom na zdravju na podnacionalni ravni, na primer v Italiji, na Poljskem, Portugalskem, ali v Romuniji.

Več informacij

Več informacij je na voljo v profilu države na področju podnebja in zdravja.