European Union flag

Konec leta 2025 sta ASPHER in EEA izvedla raziskavo z osebjem in izvoljenimi uradniki lokalnih in regionalnih oblasti. Cilj raziskave je bil opredeliti potrebe po znanju v zvezi z vključevanjem vidikov podnebnega zdravja v podnacionalno načrtovanje prilagajanja med ljudmi, odgovornimi za prilagajanje. Na anketo je odgovorilo 173 anketirancev iz 20 držav.

Ključna sporočila

  • Anketo je izpolnilo 173 anketirancev, ki so zastopali občine in regije v 20 evropskih državah, od tega približno polovica iz Norveške, Švice in Nemčije. Anketiranci so bili predvsem uradniki v oddelkih za prilagajanje podnebnim spremembam, okolje/trajnost in javno zdravje. Župani ali drugi izvoljeni funkcionarji so predstavljali četrtino vprašanih. Vzorec ni reprezentativen za Evropo. 

  • Več kot 60 % občin/regij, ki so se odzvale, je imelo vzpostavljen načrt za podnebne spremembe in poseben oddelek za podnebne spremembe. Zdravje je bil namenski sestavni del načrtov prilagajanja pri 43 % podnacionalnih organov, ki so se odzvali, in je bilo minimalno obravnavano pri nadaljnjih 31 %. 

  • Več kot 77 % anketirancev je odgovorilo, da podnebne spremembe že vplivajo na zdravje ljudi v njihovi jurisdikciji; 90 % jih je navedlo, da bodo podnebne spremembe čez deset let vplivale na zdravje ljudi na njihovem območju.

  • Anketiranci iz majhnih občin (<50k prebivalcev) so se veliko manj verjetno odzvali, da imajo zadostno znanje za razumevanje podnebnih tveganj za zdravje, v primerjavi s tistimi iz velikih občin (>500k prebivalcev). Samo 33 % anketirancev iz majhnih občin je navedlo, da imajo popolno znanje, potrebno za razumevanje tveganj za zdravje zaradi podnebnih sprememb, v primerjavi s 64 % iz največjih občin.

  • Med tehničnimi uradniki so bila področja z najnižjim številom, ki so poročala o zadostnem znanju, uporaba orodij za ekonomsko ocenjevanje ter spremljanje in vrednotenje, zlasti v zvezi z enakostjo.  

  • Največ vprašanih je želelo izvedeti več o toploti (73 %). Sledili so vplivi na zdravje ranljivih skupin prebivalstva (55 %), poplave (44 %) in onesnaženost zraka (41 %).

Rezultati

1Zdravje pri načrtovanju prilagajanja2Priložnosti za znanje3O anketirancih

Pokritost zdravja pri načrtovanju prilagajanja podnebnim spremembam 

Za boljše razumevanje zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za načrtovanje in izvajanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam so bili anketiranci vprašani o upravnih ureditvah za podnebne spremembe v njihovi občini. Večina (61 %) jih je poročala, da imajo poseben oddelek za podnebne spremembe. Poleg tega je 60 % občin, ki so se odzvale, imelo vzpostavljen načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, nadaljnjih 23 % pa ga je bilo v postopku priprave. Te ugotovitve kažejo, v kolikšni meri so bile podnebne spremembe in prilagajanje nanje institucionalizirani v strukturah lokalne uprave.

Poleg obstoja načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam je bilo v raziskavi preučeno tudi, v kolikšni meri so bili zdravstveni vidiki vključeni v načrtovanje prilagajanja. 52 % načrtov prilagajanja je imelo posebno zdravstveno komponento (54 od 104 sporočenih načrtov prilagajanja), 17 anketirancev pa je razmišljalo o vključitvi zdravja v prihodnje načrte prilagajanja. To je le nekoliko več, kot je poročala misija EU za podpisnice sporazuma o prilagajanju. Leta 2024 je 60 % načrtov, o katerih so poročali podpisniki misije, zajemalo zdravje (Evropska opazovalnica za podnebje in zdravje, 2025). Koncept „eno zdravje“ je bil vključen v 14 načrtov prilagajanja in delno v nadaljnjih 27 načrtov. 

Sporočeno znanje o vplivih podnebja na zdravje

Anketiranci so se na splošno strinjali, da bodo podnebne spremembe v bližnji prihodnosti vplivale na zdravje ljudi na njihovem lokalnem območju (skoraj 90 %), kar že počnejo (več kot 87 %) (slika 1). Ta ugotovitev je skladna z rezultati lokalnih in regionalnih oblasti, ki sodelujejo v misiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, v kateri se je zdravje izkazalo za ključno področje, ki vzbuja zaskrbljenost pri ocenah podnebnih tveganj in ranljivosti. Zdravje je bilo opredeljeno tudi kot ključni rezultat prilagoditvenih ukrepov, sporočenih v okviru misije (misija EU za prilagajanje, 2026). 

Slika 1. Mnenje anketirancev o sedanjih in prihodnjih (10-letnih) vplivih podnebnih sprememb na zdravje v njihovi pristojnosti (%)

Večina anketirancev je navedla, da vsaj delno poznajo tveganja podnebnih sprememb za zdravje (95 %), opredeljujejo ranljive skupine (91 %) in sodelujejo z ustreznimi deležniki (83 %). Za anketirance iz majhnih občin je bilo manj verjetno, da bodo na to vprašanje odgovorili „da, v celoti“ (slika 2). To odraža podobne podatke, sporočene v okviru pobude Svetovne konvencije županov, v kateri je bilo ugotovljeno, da majhne občine zaostajajo za velikimi občinami pri načrtovanju ukrepov in pripravi nanje ter ocenjevanju tveganj. Samo 29 % majhnih občin je dokončalo ali skoraj dokončalo ocene tveganja v primerjavi s 46 % večjih občin (EEA, 2026).

Slika 2. Odstotek anketirancev, ki so na vprašanje o zadostnem znanju odgovorili z „da, v celoti“, glede na velikost populacije, za katero so pristojni.

Tehničnim uradnikom je bil namenjen sklop podrobnejših vprašanj o znanju in spretnostih (132 anketirancev). Najvišje ravni znanja so bile sporočene samemu sebi v zvezi z izvajanjem ocen tveganja podnebnih sprememb v zvezi z zdravjem, vključno z upoštevanjem ranljivih skupin v ocenah podnebnih tveganj, ter opredelitvijo in oceno možnosti prilagajanja. Vendar je le 8 % tehničnih uslužbencev izjavilo, da bodo zaupali v uporabo orodij za ekonomsko oceno, kot sta analiza stroškov in koristi ali analiza z več merili, le 9 % pa jih bo imelo zadostno znanje za spremljanje zdravstvenih rezultatov in učinkov na ranljive skupine. Uporaba rezultatov vrednotenja, izbira ustreznih kazalnikov za spremljanje napredka in vključevanje enakosti so bili tudi vidiki, za katere je majhen odstotek tehničnih anketirancev (<20 %) poročal, da imajo zadostno znanje (slika 3).

Medtem ko imajo številne občine po vsej Evropi sistem spremljanja in poročanja, ki je opredeljen kot del njihovega načrta prilagajanja, ima le manjšina opredeljene jasne kazalnike in cilje (EEA, 2023). Ugotovitve raziskave odražajo tudi to vrzel med priznavanjem pomena spremljanja in vrednotenja ter tehnično zmogljivostjo za izvajanje teh dejavnosti.

Slika 3. Samoprijavljeno znanje in spretnosti tehničnih uradnikov na področju podnebja in zdravja

Priložnosti znanja za razvoj

Na vprašanje, o katerih vprašanjih, povezanih s podnebjem, bi se radi seznanili, je največji odstotek anketirancev izbral toploto (73 %) in vplive na zdravje ranljivih skupin prebivalstva (55 %). Sledile so poplave, onesnaženost zraka, duševno zdravje, vektorske bolezni in varnost hrane (vse več kot 30 % anketirancev) (slika 4).

Slika 4. Anketiranci so želeli izvedeti več o nevarnostih za zdravje ali vplivih na zdravje, povezanih s podnebjem.

Več kot polovica anketirancev je menila, da so zelena infrastruktura in prostorsko/razvojno načrtovanje pomembna tematska področja, ki jih morajo zajemati smernice o vključevanju zdravja v politike prilagajanja. Temu je sledilo zanimanje za načrtovanje/odziv na izredne razmere ter zdravstveno infrastrukturo in zagotavljanje storitev (slika 5).

Slika 5. Tematska področja za smernice o vključevanju zdravja v politike prilagajanja

Dve tretjini anketirancev sta opozorili, da je pomanjkanje finančnih sredstev za načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam in zdravju izziv pri izvajanju, pri katerem je potrebnih več smernic. Več kot polovica izbranih vprašanj z usklajevanjem med različnimi sektorji in ravnmi upravljanja ter nizko ozaveščenostjo ali vključenostjo nosilcev odločanja na področju podnebja in zdravja (slika 6). Podobno so podpisniki, ki poročajo o misiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, financiranje/financiranje opredelili kot ključni izziv pri izvajanju načrtovanja prilagajanja (EEA, 2026).

Slika 6. Izzivi pri izvajanju, pri katerih bi bilo zaželenih več smernic ali virov

Tehnični uradniki so bili vprašani o potrebah po smernicah o možnostih prilagajanja, ki obravnavajo zdravje. Največ anketirancev je navedlo, da je treba izvedeti več o odzivih na vročino, čemur sledijo poplave, suša in drugi ekstremni vremenski pojavi (slika 6). Za učinkovito izvajanje možnosti prilagajanja je bilo potrebno več tehničnega znanja v zvezi z ekstremnimi vremenskimi pojavi in vročino (slika 7).

Slika 7. Odgovori tehničnih uradnikov na večkrat izbrano točko „Na katere možnosti prilagajanja, ki obravnavajo zdravje, bi se po vašem mnenju osredotočili v smernicah, ki jih bomo pripravili?“

Slika 8. Odgovori tehničnih uradnikov na večizbrano postavko „Za katere prilagoditvene možnosti potrebujete več tehničnega znanja ali podpore za učinkovito izvajanje?“

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku

Raziskava je bila namenjena uradnikom in nosilcem odločanja na lokalni in regionalni ravni, ki se ukvarjajo s prilagajanjem podnebnim spremembam. Na anketo je odgovorilo 173 anketirancev. Medtem ko so bili anketiranci iz 20 držav, je v vzorcu močno prevladovalo več držav: Norveška (18 %), Švica (16 %), Nemčija (15 %), Moldavija (12 %) in Španija (9,8 %) (slika 9). Vzorec ni reprezentativen za Evropo.

Največ anketirancev je bilo iz majhnih občin, vendar so bile v vzorec vključene vse velikosti organov (slika 10).

Glavni anketiranci so bili javni uslužbenci, pri čemer jih je večina prihajala iz oddelkov za prilagajanje podnebnim spremembam ali oddelkov za trajnostnost/okolje. Vendar jih je bilo 13 % iz oddelka za javno zdravje. Nekaj manj kot četrtina anketirancev je bila izvoljenih uradnikov, vključno z župani (slika 11).

Slika 9. Geografska porazdelitev anketirancev po državah

Slika 10. Število anketirancev iz občin različnih velikosti

Slika 11. Število anketirancev v različnih vlogah

Sklepne ugotovitve

  • Anketiranci dobro poznajo vplive podnebnih sprememb in njihov vpliv na ranljive skupine prebivalstva. Kljub temu, da nacionalni in podnacionalni organi poročajo o dobrem poznavanju vplivov podnebnih sprememb na zdravje, in kljub veliki zaskrbljenosti glede učinkov, je vključevanje zdravstvenih vprašanj v lokalno načrtovanje prilagajanja še vedno omejeno.
  • Spremljanje in ocenjevanje prilagoditvenih ukrepov je stalen izziv. Ta ugotovitev se na lokalni in nacionalni ravni odraža v drugih študijah o stanju spremljanja in vrednotenja prilagajanja.
  • Za podporo občinam v celotnem ciklu načrtovanja prilagajanja so potrebni tehnično strokovno znanje in finančna sredstva. Zlasti manjše občine imajo omejene vire in tehnične zmogljivosti za načrtovanje prilagajanja.

Lokalne in regionalne oblasti potrebujejo praktično podporo za:

    • Opredeliti priložnosti in opredeliti strategije za financiranje/financiranje načrtovanja prilagajanja podnebnim spremembam in zdravju.
    • Izboljšati usklajevanje med oddelki za podnebje, okolje, načrtovanje, zdravstvo, socialno varstvo, obvladovanje izrednih razmer in infrastrukturo.
    • Razviti strategije za vključevanje nosilcev odločanja o vprašanjih prilagajanja podnebnim spremembam in zdravju.
    • Oceniti in obravnavati prednostne nevarnosti, ugotovljene na lokalni ravni, kot so vročina, poplave, suša, ekstremni vremenski pojavi in bolezni, ki se prenašajo s prenašalci, ter razumeti, kako te nevarnosti vplivajo na ranljive skupine.
    • Izbira in izvajanje ukrepov, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja, akcijski načrti za toplotno zdravje, zelena in modra infrastruktura, načrtovanje odpornosti na poplave, pripravljenost na izredne razmere in obveščanje o tveganjih.
    • Spremljanje rezultatov, povezanih z zdravjem, in uporaba rezultatov vrednotenja za postopno izboljšanje prilagoditvenih ukrepov.

Pripravlja se informativni dokument o vključevanju zdravja v lokalno prilagajanje. Cilj dokumenta je ponuditi praktično podporo v zvezi s temi znanji in tehničnimi vrzelmi.

Sklici

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.

Izključitev odgovornosti
Ta prevod je ustvarjen z orodjem za strojno prevajanje eTranslation, ki ga zagotavlja Evropska komisija.