Klopni encefalitis

Klopni encefalitis (TBE) je virusna okužba, ki lahko vpliva na centralni živčni sistem. Virus (TBEV) se večinoma prenaša prek okuženih klopov, lahko pa tudi okuži ljudi z uživanjem nepasteriziranega mleka. Medtem ko tretjina vseh okuženih ljudi ne trpi zaradi simptomov bolezni, lahko TBEV močno prizadene bolnike in včasih ima dolgotrajne posledice. V Evropi število okužb s TBE narašča. Podnebne spremembe prispevajo k temu razvoju, saj lahko povečajo populacije klopov in premaknejo njihovo porazdelitev proti severu in na višje nadmorske višine.

Skupno število prijavljenih primerov TBE in lokalno zahtevanih primerov (zemljevid) ter skupno število prijavljenih in lokalno pridobljenih primerov (graf) v Evropi
_{Vir: ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni}

_{Opombe:Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice EGP,razen Islandije, Lihtenštajna, Malte, Portugalske, Švice in Turčije, ker podatkov ni. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Bolezen je treba prijaviti na ravni EU, vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje.
Kadar države poročajo o ničnih primerih,jestopnja sporočenih primerovna zemljevidu prikazana kot „0“. Če države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja ni vidna nazemljevidu in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena maja 2023).}

Vir & ojačevalec; prenos

Klopi Ixodes so odgovorni za večino prenosov TBEV na ljudi. Razširjene so po vsej Evropi, kjer povzročajo žariščne okužbe (ECDC, 2022). Mladi klopi se običajno hranijo z majhnimi vrstami glodavcev, ki so glavni gostitelji TBEV, medtem ko se odrasli klopi hranijo z večjimi živalmi. Ko se klopi okužijo, lahko ostanejo kužni do konca življenja in prenašajo TBE na ljudi in velike živali, kot so koze, krave, ovce, jeleni in prašiči. Občasno se virus širi na ljudi z uživanjem nepasteriziranega živalskega mleka. TBEV lahko preživi celo v kislem okolju človeškega želodca (Dörrbecker et al., 2010; Leonova idr., 2014; Kříha idr., 2021; CDC, 2022).

Učinki na zdravje

Tretjina ljudi z okužbo s TBE nima simptomov. Za tiste, ki zbolijo, se simptomi pojavijo nekaj dni do enega meseca po ugrizu klopa ali nekaj dni po okužbi, ki se prenaša z mlekom. TBEV lahko povzroči vnetje možganov (encefalitis) in hrbtenjače (meningitis). Začetni simptomi vključujejo zvišano telesno temperaturo, glavobol, bruhanje in splošno šibkost. Tem lahko sledi obdobje, v katerem se začetni simptomi olajšajo, preden se začnejo manifestirati hudi simptomi. Hujši simptomi so zmedenost, izguba koordinacije, težave z govorom, šibkost okončin in epileptični napadi. Resnost in trajanje bolezni sta odvisna od seva virusa, s katerim je bolnik okužen (Bogovic idr., 2010).

Obolevnost v Evropi

V državah članicah EGP (razen Cipra, Islandije, Lihtenštajna, Malte, Portugalske, Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2012–2022:

• 28 485 zadev
• Do leta 2017 je bil dolgoročni trend okužb stabilen, pri čemer je bilo nekaj let več okužb, ki bi lahko bile povezane z ugodnimi okoljskimi razmerami. Od leta 2017 se je število prijavljenih primerov TBE postopoma povečevalo.

(ECDC, 2016–2022)

Porazdelitev po prebivalstvu

• Starostna skupina z najvišjo stopnjo bolezni v Evropi: 45–64 let
• Stopnje okužb so višje pri moških kot pri ženskah, kar je morda povezano z večjo izpostavljenostjo med dejavnostmi na prostem in manjšim zaznavanjem tveganja pri moških.

(ECDC, 2016–2022)

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

Za razmnoževanje klopov z iksodami je potrebna temperatura okolice nad 7 °C in vlažnost nad 85 % (Petri et al., 2010). Vendar lahko klopi preživijo temperature med 3 in 28 °C in so najbolj aktivni med 6 in 15 °C. Temperature nad 28 °C zmanjšajo aktivnost klopov ali povzročijo dehidracijo in smrt.

Sezonskost

V Evropi se največ okužb pojavi med majem in novembrom, vrhunec pa med junijem in avgustom, ko so temperature najvišje. Ni dokazov o spremembi sezonskega vzorca (ECDC, 2016–2022).

Vpliv podnebnih sprememb

Pričakuje se, da se bodo populacije klopov prilagodile spreminjajočemu se podnebju s spreminjanjem njihovih vzorcev porazdelitve glede na njihovo ustrezno temperaturno območje. Okužbe s TBE se povečujejo z več padavinami in višjimi temperaturami, kar pomeni milejše zime, toplejše izvire in daljša topla obdobja (Gilbert, 2021). Višje temperature pospešujejo razvoj klopov, povečujejo proizvodnjo jajc, povečujejo gostoto prebivalstva in premikajo geografsko območje razširjenosti proti severu in na višje nadmorske višine. Poleg tega lahko toplejše vreme povzroči večje populacije glodavcev in s tem aktivnejše klope, kar poveča tveganje za okužbo s TBE pri ljudeh (Lukan et al., 2010). Zaradi podnebnih sprememb naj bi se število primerov TBE povečalo na gorskih območjih nad 500 m nadmorske višine (Lukan idr., 2010) in zlasti v severnih državah Evrope, kot so Finska, Nemčija, Rusija, Škotska, Slovenija, Norveška in Švedska (Lindgren in Gustafson, 2001).

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

• Aktivno spremljanje in nadzor klopov, primerov bolezni in okolja (npr. nadzor TBE na Češkem)
• Osebna zaščita: oblačila z dolgimi rokavi in opremljena oblačila, sredstva za odganjanje klopov, izogibanje habitatom klopov
• Cepljenje
• Pasterizacija mleka za prehrano

Zdravljenje

Ni specifičnega in učinkovitega protivirusnega zdravljenja

Sklici

Bogovic, P. et al., 2010, What tick-borne encefalitis may look like: Klinični znaki in simptomi, potovalna medicina in nalezljive bolezni 8(4), 246–250. https://doi.org/10.1016/j.tmaid.2010.05.011

CDC, 2022, Centri za obvladovanje in preprečevanje bolezni, https://www.cdc.gov. Nazadnje obiskano avgusta 2022.

Dörrbecker, B., et al., 2010, Virus klopnega encefalitisa in imunski odziv gostitelja sesalcev, Travel Medicine and Infectious Disease 8(4), 213–222. https://doi.org/10.1016/j.tmaid.2010.05.010.

ECDC, 2016–2022, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2014–2020 – klopni encefalitis. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/monitoring/all-annual-epidemiological-reports. Nazadnje obiskano maja 2023.

ECDC, 2022, Ixodes ricinus – trenutna znana porazdelitev: marec 2022 Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/ixodes-ricinus-current-known-distribution-march-2022. Nazadnje obiskano decembra 2022.

ECDC, 2023, Surveillance Atlas of Infectious Diseases (Atlas spremljanja nalezljivih bolezni). Na voljo na https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Nazadnje obiskano maja 2023.

Gilbert, L., 2021, The Impacts of Climate Change on Ticks and Tick-Borne Disease Risk, Annual Review of Entomology 66(1), 373–388. https://doi.org/10.1146/annurev-ento-052720-094533 (Vpliv podnebnih sprememb na tveganje klopov in bolezni klopov, letni pregled entomologije66(1), 373–388. https://doi.org/10.1146/annurev-ento-052720-094533).

Kříha, M. F. in drugi, 2021, What we know and still not know about tick-borne encefalitis? (Kaj vemo in še vedno ne vemo o klopnem encefalitisu?), Epidemiologija, mikrobiologija, imunologija 70(3), 189–198.

Leonova, G. N. in drugi, 2014, The nature of replication of tick-borne encephalitis virus sevov, izoliranih od prebivalcev ruskega Daljnega vzhoda z neočitnimi in kliničnimi oblikami okužbe, Virus Research 189, 34–42. https://doi.org/10.1016/j.virusres.2014.04.004

Lindgren, E., in Gustafson, R., 2001, Tick-borne encefalitis in Sweden and climate change, The Lancet 358(9275), 16–18. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(00)05250-8

Lukan, M. in drugi, 2010, Climate Warming and Tick-borne Encephalitis, Slovakia, Emerging Infectious Diseases 16(3), 524–526. https://doi.org/10.3201/eid1603.081364.

Petri, E. in drugi, 2010, Tick-borne encefalitis (TBE) trends in epidemiology and current and future management, Travel Medicine and Infectious Disease 8(4), 233–245. https://doi.org/10.1016/j.tmaid.2010.08.001.