Chikungunya

Chikungunya se prenaša na ljudi s komarji, okuženimi z virusom chikungunya (CHIKV). Na svetovni ravni bolezen vsako leto prizadene več kot milijon ljudi. V Evropi chikungunya večinoma širijo popotniki. Bolezen ima podobne simptome (vročino in bolečine v sklepih) kot nekatere druge virusne bolezni s prekrivajočo se geografsko porazdelitvijo, kot je denga. Zato so številni bolniki napačno diagnosticirani, socialno-ekonomski učinek in skupno breme bolezni pa sta verjetno podcenjena (Kam et al., 2015).

Stopnja sporočenih primerov Chikungunya (zemljevid) in prijavljeni primeri (graf) v Evropi

_{Vir: ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni}

_{Opombe: Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice EGP. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Bolezen je treba prijaviti na ravni EU, vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje. Kadar države poročajo o ničnih primerih, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Kadar države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja ni vidna na zemljevidu in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena julija 2024).}

Vir & ojačevalec; prenos

CHIKV se prenaša predvsem med ljudmi prek komarjev Aedes. Ti komarji ugriznejo v dnevni svetlobi, z vrhovi aktivnosti v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah. Neokuženi komarji se lahko okužijo z virusom, ko se hranijo z okuženo osebo ali živaljo. Po kratkem obdobju replikacije virusa lahko okuženi komarji nato virus prenesejo na neokužene ljudi z ugrizom (Tsetsarkin et al., 2016) in ostanejo nalezljivi do konca svojega življenja (Mbaika et al., 2016). V primerjavi z drugimi virusi, ki se prenašajo s komarji, se lahko virus CHIKV hitreje preseli v novega gostitelja s popolnim ciklom prenosa – od človeka do komarjev in nazaj do drugega človeka –, ki se zgodi v manj kot enem tednu. V Evropi se je o lokalnem prenosu prvič poročalo leta 2007 v severovzhodni Italiji. Večina primerov v Evropi (> 90 %) je povezanih s potovanji.

Med vrstami komarjev vrste Aedes, prisotnimi v Evropi, je Ae. albopictus – komar azijskega tigra – odgovoren za večino prenosov virusa CHIKV in največje izbruhe bolezni. Albopictus je bil v Evropi prvič odkrit leta 1979 in je zdaj prisoten v 28 evropskih državah (ECDC, 2021b). Vrsta uspeva na širšem geografskem območju kot Ae. Aegypti – komarji z rumeno mrzlico – je prav tako učinkovit vektor, vendar je v Evropi in sosednjih območjih še vedno precej redek. Kljub temu ima sedež na Madeiri (Portugalska), v južni Rusiji in Gruziji, uveden pa je bil v Turčiji, na Kanarskih otokih (Španija) in Cipru (ECDC, 2021a; Miranda idr., 2022).

Učinki na zdravje

Chikungunya se lahko kaže kot akutna bolezen, iz katere lahko bolniki hitro okrevajo (v manj kot dveh tednih) ali ki lahko napreduje v kronično bolezen, ki traja tedne do leta. Običajno se bolniki začnejo počutiti slabo 4-8 dni po ugrizu komarjev. Bolezen povzroča nenadno visoko vročino, ki je pogosto povezana z bolečimi sklepi, ki zahtevajo počitek v postelji. Poleg tega lahko bolniki trpijo zaradi oteklih gležnjev in zapestij, bolečih mišic, glavobolov, izpuščajev, slabosti ali utrujenosti (SZO, 2022). Večina okuženih ljudi trpi le rahlo in približno 15% ne kaže nobenih simptomov. V teh primerih je popolno okrevanje običajno in imuniteta proti CHIKV naj bi bila doživljenjska. Vendar, ko je bolezen resna, se lahko bolniki hospitalizirajo zaradi hudih kožnih izpuščajev, nevroloških okužb, vnetij srčne mišice, okužb jeter ali celo odpovedi več organov. Takšni resni zapleti so precej redki, toda za dojenčke ali starejše čikungunje so lahko življenjsko nevarni (Burt et al., 2017).

Obolevnost

V državah članicah EGP (razen Bolgarije, Cipra, Danske, Islandije, Norveške, Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2008–2021:

• 3 735 primerov, od tega > 90 % uvoženih primerov (ECDC, 2024)
• Stopnja sporočenih primerov v EU/EGP je bila leta 2022 nižja od 1 primera na 100 000 prebivalcev.
• Redko se konča s smrtnim izidom: v Evropi še ni zabeleženih smrtnih primerov, povezanih s čikungunjo
• Število letnih primerov je različno. V obdobju 2015–2019 je bilo sporočenih od 111 primerov v letu 2018 do 534 primerov v letu 2015 brez očitnega trenda. V letih 2021 in 2022 je bilo sporočenih le 13 in 64 primerov. Te nizke številke so verjetno povezane z ukrepi v zvezi s COVID-19 in nezadostnim poročanjem.
• Lokalni prenos chikungunya je v Evropi redek, vendar so o lokalno pridobljenih primerih poročali v Franciji in Italiji leta 2017 (17 oziroma 277 primerov), v Franciji leta 2014 (11 primerov) in 2010 ter v Italiji leta 2007.

(ECDC, 2014–2022)

Porazdelitev po prebivalstvu

• Starostna skupina z najvišjo stopnjo bolezni v Evropi: 25–64 let (ECDC, 2014–2022)
• Skupine, pri katerih obstaja tveganje za potek hude bolezni: dojenčki, starejši, osebe z že obstoječim zdravstvenim stanjem
• Skupine z večjim tveganjem za okužbo: delavci migranti in potniki

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

Komar Ae. albopictus, najpomembnejši vektor CHIKV, lahko preživi v številnih podnebnih razmerah in je bil najden na nadmorski višini do 1200 m. Njena jajca so zelo odporna na visoke in nizke temperature, pa tudi na daljša sušna obdobja. Blage zime z minimalnimi temperaturami –5 °C omogočajo vzpostavitev stabilne populacije komarjev (Waldock idr., 2013)ter močno deževje in poplave v začetku poletja, ki vzpostavljajo razmnoževališča komarjev (Tran idr., 2013). Optimalna povprečna temperatura za prenos CHIKV je 27 °C, pri čemer je virusna obremenitev v slini Ae. albopictus najvišja (Alto et al., 2018). Vendar lahko ti komarji prenašajo CHIKV tudi pri 20 °C, kar potrjuje podnebno primernost evropskega podnebja za ta vektor CHIKV (Mercier idr., 2022). Ae. aegypti – manj pomembna vrsta komarjev s potencialom za prenos chikungunya v Evropi – ima ožjo temperaturno toleranco in ne preživi temperatur pod 4 °C (Brady idr., 2013). Po drugi strani pa je ta vrsta in virusna obremenitev v njeni slini razmeroma neobčutljiva na dnevne temperaturne spremembe (Alto et al., 2018).

Sezonskost

V Evropi ni jasnega sezonskega trenda števila primerov čikungunje. V nekaterih letih primeri odražajo povečan prenos virusa v verjetnih državah okužbe zaradi podnebnih razmer, ugodnih za aktivnost vektorjev in virusno razmnoževanje v tem določenem obdobju leta. K sezonskosti med primeri, povezanimi s potovanji, v manjši meri prispevajo tudi razlike v številu potnikov, ki se vračajo (ECDC, 2014–2022).

Vpliv podnebnih sprememb

Podnebne spremembe v Evropi, vključno z višjimi povprečnimi temperaturami, vlažnostjo in intenzivnostjo padavin, so privedle do boljše podnebne primernosti za Ae. albopictus, kar pomeni večje tveganje za okužbe s čikungunjo v večini delov Evrope (Jourdain idr., 2020; Mercier idr., 2022). Podnebna primernost za prenos chikungunya v Evropi se je v zadnjih desetletjih že povečala, v prihodnosti pa se pričakuje, da se bosta indeks primernosti za tigrovega komarja in dolžina njegove aktivne sezone v več državah še povečala. Višje temperature vodijo do ugodnejših pogojev za razmnoževanje komarjev, povečane stopnje izvalitve jajc in hitrejšega razvoja ličink Ae. albopictus ter daljših aktivnih sezon za komarje. To povzroča večje populacije komarjev in več ugrizov komarjev. Poleg tega višje povprečne poletne temperature spodbujajo razmnoževanje virusa v komarjih. Višja vlažnost naj bi podaljšala življenjsko dobo komarjev (Marini et al., 2020). V študiji okolice rek Ren in Rona so bila ta okolja opredeljena kot žarišča aktivnosti komarjev in izbruhov bolezni v Evropi (Tjaden idr., 2017). Po vsej srednji Evropi, zlasti v Franciji in Italiji, naj bi se vzpostavile populacije komarjev vrste Ae. albopictus. Stabilne populacijeA e. albopictus so bile ugotovljene že na nadmorski višini nad 900 m v osrednji Italiji, kjer se temperature pozimi znižajo na –5 °C. Pričakuje se, da se bodo komarji v prihodnosti razširili v še višje regije (Romiti idr., 2022) in proti severu (Peach idr., 2019). Kljub temu v drugih državah, ki imajo trenutno ustrezne pogoje za populacije komarjev, kot je severna Italija, pričakovano povečanje poletnih suš zmanjšuje primernost habitata za tigrovega komarja (Tjaden et al., 2017).

Na evropski celini se pričakuje tudi širitev populacije komarjev vrste Ae. aegypti. Ta vrsta ima ožji prednostni temperaturni razpon in bo imela koristi predvsem od dviga temperature, zaradi katerega je evropsko podnebje primernejše za njeno preživetje (Medlock in Leach, 2015).

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

• Osebna zaščita: oblačila z dolgimi rokavi, sredstva proti komarjem, mreže ali zasloni in izogibanje habitatom komarjev
• Nadzor nad komarji: ravnanje z okoljem, npr. zmanjšanje možnosti razmnoževanja v odprtih naravnih in umetnih vodah, ter biološki ali kemični ukrepi (npr. glej dejavnosti akcijske skupine za nadzor komarjev v Nemčiji);
• Ozaveščanje o simptomih bolezni, prenosu bolezni in tveganjih za ugriz komarjev
• Aktivno spremljanje in nadzor komarjev, primerov bolezni in okolja (glej npr. študije primerov pobude „Mückenatlas“ ali projekt EYWA)
• Cepiva so v fazi kliničnega preskušanja, vendar še niso pripravljena za uporabo.

Zdravljenje

• Ni specifičnega in učinkovitega protivirusnega zdravljenja
• Rehidracija in počitek v postelji
• V hujših primerih: zdravila proti bolečinam, zdravila za zniževanje zvišane telesne temperature ali zdravljenje artritisa

Sklici

Alto, B. W. in drugi, 2018, Diurnal Temperature Range and Chikungunya Virus Infection in Invasive Mosquito Vectors, Journal of Medical Entomology 55(1), 217–224. https://doi.org/10.1093/jme/tjx182.

Brady, O. J. in drugi, 2013, Modelling adult Aedes aegypti and Aedes albopictus survival at different temperatures in laboratory and field settings, Parasites & Vectors 6(351), 1-11. https://doi.org/10.1186/1756-3305-6-351.

Burt, F. J. in drugi, 2017, virus Chikungunya: Najnovejše informacije o biologiji in patogenezi tega novega patogena, The Lancet Infectious Diseases 17(4), e107–e117. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(16)30385-1.

ECDC, 2021a, Aedes aegypti – trenutna znana porazdelitev: marec 2021 . Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/aedes-aegypti-current-known-distribution-march-2021. Nazadnje obiskano decembra 2022.

ECDC, 2021b, Aedes albopictus – trenutna znana porazdelitev: marec 2021 . Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/aedes-albopictus-current-known-distribution-march-2021. Nazadnje obiskano decembra 2022.

ECDC, 2014–2022, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2012–2020 – bolezen, ki jo povzroča virus čikungunja. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/all-topics-z/chikungunya-virus-disease/surveillance-and-disease-data/annual-epidemiological-reports. Nazadnje obiskano aprila 2023.

ECDC, 2023, Surveillance Atlas of Infectious Diseases (Atlas spremljanja nalezljivih bolezni). Na voljo na https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Nazadnje obiskano aprila 2023.

Jourdain, F. in drugi, 2020, From import to autochthonous transmission: Gonilci pojava čikungunje in denge na zmernem območju, PLOS Zapostavljene tropske bolezni 14(5), e0008320. https://doi.org/10.1371/journal.pntd.0008320.

Kam, Y.-W. et al., 2015, Sero-Prevalence and Cross-Reactivity of Chikungunya Virus Specific Anti-E2EP3 Antibodies in Arbovirus-Infected Patients (Serijska razširjenost in navzkrižna reaktivnost specifičnih protiteles proti virusu Chikungunya pri bolnikih, okuženih z arbovirusom), PLoS Neglected Tropical Diseases 9(1), e3445. https://doi.org/10.1371/journal.pntd.0003445.

Marini, G. in drugi, 2020, Influence of Temperature on the Life-Cycle Dynamics of Aedes albopictus Population established at Temperate Latitudes: A Laboratory Experiment, Insects 11(11), 808. https://doi.org/10.3390/insects11110808

Mbaika, S. in drugi, 2016, Vector competence of Aedes aegypti in transmission Chikungunya virus: Učinki in posledice zunanje inkubacijske temperature na stopnjo razširjanja in okužbe, Virology Journal 13(114), 1–9. https://doi.org/10.1186/s12985-016-0566-7.

Medlock, J. M. in Leach, S. A., 2015, Effect of climate change on vector-borne disease risk in the UK (Vpliv podnebnih sprememb na tveganje za vektorske bolezni v Združenem kraljestvu), The Lancet Infectious Diseases 15(6), 721–730. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(15)70091-5.

Mercier, A. in drugi, 2022, Impact of temperature on dengue and chikungunya transmission by the komarto Aedes albopictus, Scientific Reports 12(6973), 1-11. https://doi.org/10.1038/s41598-022-10977-4.

Miranda, M. Á. in drugi, 2022, AIMSurv: Prvo vseevropsko usklajeno spremljanje invazivnih vrst komarjev vrste Aedes, pomembnih za bolezni, ki se prenašajo s človeškimi vektorji, Gigabyte 2022, 1–13. https://doi.org/10.46471/gigabyte.57

Peach, D. A. in drugi, 2019, Modeled distributions of Aedes japonicus japonicusand Aedes togoi (Modelirane porazdelitve Aedes japonicus japonicus in Aedes togoi) (Diptera: Culicidae) v Združenih državah Amerike, Kanadi in severni Latinski Ameriki, Journal of Vector Ecology 44(1), 119–129, https://doi.org/10.1111/jvec.12336.

Romiti, F. in drugi, 2022, Aedes albopictus abundance and phenology along an altitudinal gradient in Lazio region (Osrednja Italija), Parasites Vectors 15(92), 1-11. https://doi.org/10.1186/s13071-022-05215-9.

Tjaden, N. B. in drugi, 2017, Modelling the effects of global climate change on Chikungunya transmission in the 21st century (Modeliranje učinkov globalnih podnebnih sprememb na prenos virusa Chikungunya v 21. stoletju), znanstvena poročila 7(3813), 1–11. https://doi.org/10.1038/s41598-017-03566-3.

Tran, A. in drugi, 2013, A Rainfall- and Temperature-Driven Abundance Model for Aedes albopictus Populations, International Journal of Environmental Research and Public Health 10(5), 1698–1719. https://doi.org/10.3390/ijerph10051698.

Tsetsarkin, K. A. in drugi, 2016, Interspecies transmission and chikungunya virus emergence (Prenos med vrstami in pojav virusa čikungunje), Current Opinion in Virology 16, 143–150. https://doi.org/10.1016/j.coviro.2016.02.007.

Waldock, J. in drugi, 2013, The role of environmental variables on Aedes albopictus biology and chikungunya epidemiology, Pathogens and Global Health 107(5), 224–241. https://doi.org/10.1179/2047773213Y.0000000100.

Svetovna zdravstvena organizacija (2022). Svetovna zdravstvena organizacija, https://www.who.int/. Nazadnje obiskano avgusta 2022.