Legionarska bolezen

Legionarska bolezen, ki jo povzroča bakterija Legionella spp., lahko povzroči pljučnico in okužbe več delov telesa. Posamezni primeri in izbruhi se pojavljajo v vseh državah v Evropi, večina pa jih je pridobljena zunaj zdravstvenih ustanov. Od leta 2017 je približno 10–20 % letno prijavljenih primerov povezanih s potovanji (ECDC, 2012–2023). Čeprav je bolezen redka in večinoma sporadična okužba dihal v Evropi, je precej premalo diagnosticirana in prijavljena (ECDC, 2012–2023). Naraščajoče temperature, večja intenzivnost padavin in bolj ekstremni dogodki lahko vplivajo na rast bakterij in uporabo vode (kjer so bakterije prisotne), kar lahko poveča pojavnost bolezni v nekaterih regijah.

Skupno število prijavljenih primerov legionarske bolezni (zemljevid) in skupno število prijavljenih primerov (graf) v Evropi

_{Vir: ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni}

_{Opombe: Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice EGP. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Bolezen je treba prijaviti na ravni EU, vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje. Kadar države poročajo o ničnih primerih, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Kadar države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja ni vidna na zemljevidu in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena avgusta 2024).}

Vir & ojačevalec; prenos

Od različnih vrst legionele, ki obstajajo, je L. pneumophila odgovorna za večino okužb z legionelo pri ljudeh, ki večinoma prizadenejo spodnje dihalne poti (Kozak-Muiznieks et al., 2018). Legionella spp. so pogoste in so prisotne v majhnem številu v naravnih rekah in jezerih. V umetnih vodnih sistemih, kot so hladilni stolpi, rezervoarji, kondenzatorji izhlapevanja, vlažilniki, dekorativni vodnjaki, topla voda in podobni sistemi, se lahko bakterije zlahka razmnožujejo in predstavljajo tveganje za zdravje.

Obstoječe vrste legionele, L. pneumophila, so odgovorne za večino okužb z legionelo pri ljudeh, ki večinoma prizadenejo spodnje dihalne poti (Kozak-Muiznieks et al., 2018). Legionella spp. so pogoste in so prisotne v majhnem številu v naravnih rekah in jezerih. V umetnih vodnih sistemih, kot so hladilni stolpi, rezervoarji, kondenzatorji izhlapevanja, vlažilniki, dekorativni vodnjaki, topla voda in podobni sistemi, se lahko bakterije zlahka razmnožujejo in predstavljajo tveganje za zdravje.

Ljudje se večinoma okužijo z vdihavanjem aerosolov, tj. vodnih kapljic v zraku, ki vsebujejo bakterijo Legionella spp. Vdihavanje kapljic vode v zrak, ki obdaja kirurške rane, ali neposreden stik z rano bi lahko okužila tudi ljudi (Kashif et al., 2017). Pitje kontaminirane vode ne predstavlja tveganja in tudi okužbe prek stika med osebami so izjemno redke (Correia et al., 2016).

Izbruhi legionarske bolezni v počitniških nastanitvah so večinoma povezani z vodnimi sistemi tople ali hladne vode, vključno z rezervoarji za vodo, izhodi v hotelske sobe, tuši, ki se nahajajo v bazenih in zdraviliščih, ali vrtnimi škropilniki. Če so koncentracije bakterij v vodi visoke, se lahko oseba, ki vdihuje bakterije, ujete v kapljicah vode, okuži med prho ali kopeljo (Papadakis et al., 2021). Veliki izbruhi so pogosto povezani s hladilnimi stolpi ali tako imenovanimi sistemi za mokro klimatizacijo. Kadar so bakterije Legionella spp. prisotne v takih sistemih, se lahko hitro razmnožujejo in predstavljajo tveganje v javnih objektih, ki uporabljajo vodo za klimatizacijo, kot so hoteli. Suhi klimatski sistemi niso nevarni.

Legionarska bolezen se lahko pridobi tudi v bolnišnicah, kadar Legionella spp. kolonizira vodne sisteme in povzroča okužbe s kopanjem, brisačami, ogrevanimi s paro, vlažilniki, dekorativnimi fontanami in nekaterimi medicinskimi pripomočki (Beauté et al., 2020).

Učinki na zdravje

Legionarska bolezen se običajno začne s suhim kašljem, vročino, glavobolom in včasih drisko. Okužbe z Legionella spp. pogosto povzročijo obliko pljučnice nekaj dni po okužbi. Najpogosteje so prizadeta pljuča in prebavni trakt. V hudih primerih lahko legionarska bolezen prizadene več organov in delov telesa, kar vodi do visoke stopnje umrljivosti. Zaradi podobnih simptomov je legionarska bolezen pogosto napačno diagnosticirana kot redna pljučna okužba. Vendar lahko driska in prisotnost specifičnih encimov v krvi kažeta na okužbo z bakterijo Legionella spp. Ko se diagnosticira več ljudi naenkrat, lahko to kaže na izbruh in se lahko ugotovi skupni vir okužbe.

Obolevnost & ambulanta; umrljivost

V državah članicah EGP (razen Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2005–2021:

• 117 605 okužb (ECDC, 2024)
• Najvišja letna stopnja sporočenih primerov do zdaj v EU/EGP je bila ugotovljena leta 2021 z 2,4 primera na 100 000 prebivalcev.
• Stopnje smrtnih žrtev se gibljejo med 7 in 9 %.
• Med letoma 2014 in 2022 je bilo sporočenih vse več primerov, razen leta 2020 med pandemijo COVID-19 zaradi nezadostnega poročanja in manjše izpostavljenosti.
• Število s potovanji povezanih primerov je pred pandemijo znašalo 15–20 %, vendar se je v obdobju 2020–2021 zmanjšalo pod/približno 10 %, vsaj delno zaradi pandemije in z njo povezanih omejitev potovanj.

(ECDC, 2012–2023)

Porazdelitev po prebivalstvu

• Starostna skupina z največjo pojavnostjo bolezni v Evropi: > 65 let, pri čemer je bilo več kot 90 % vseh primerov prijavljenih pri osebah, starejših od 45 let (ECDC, 2012–2023)
• Skupine, pri katerih obstaja tveganje za potek hude bolezni: ljudje, starejši od 45 let, kadilci, ljudje z nizko imunostjo ali slabim zdravstvenim stanjem
  
  

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

Znano je, da imajo bakterije Legionella spp. široko temperaturno toleranco, saj lahko prenesejo temperature med 0 in 68 °C ter rastejo med 25 in 42 °C z najhitrejšo rastjo pri 35 °C (Spagnolo et al., 2013).

Sezonskost

V Evropi se večina okužb pojavi med junijem in oktobrom, najvišje pa so v poletnih mesecih, ko so temperature v nekaterih letih višje (ECDC, 2012–2023).

Vpliv podnebnih sprememb

Legionarska bolezen se lahko poveča s povečanjem letnih padavin in povprečne temperature, intenzivnosti in trajanja padavin, povezanih s podnebnimi spremembami (Han, 2021; Pampaka idr., 2022). Vse večje količine padavin so najpomembnejši gonilni podnebni dejavnik, saj se bakterije Legionella spp. prenašajo po vodi. Pogostejša ali intenzivnejša sušna obdobja povzročajo nizke stopnje pretoka, kar lahko po drugi strani poveča tudi rast bakterij. Poleg tega naraščanje temperature zraka spodbuja rast bakterij v večini evropskih držav, saj optimalni pogoji za rast bakterij niso prepogosto preseženi, npr. optimalna rast se zgodi pri 35 °C za bakterije Legionella spp. (Spagnolo idr., 2013). Zaradi spremembe temperature in padavin, ki postajajo primernejše za legionelo, je širjenje bakterij in z njimi povezane bolezni proti severu v Evropi verjetno, na prej neprizadetih območjih pa se lahko pojavijo primeri ali izbruhi legionarske bolezni.

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

• Ustrezno vzdrževanje umetnih vodnih sistemov in izogibanje dejavnikom tveganja (vključno z organskimi snovmi, temperaturami tople vode (25–42 °C) in nizkimi stopnjami pretoka), npr. s kroženjem tople vode (> 60 °C)
• Vzdrževanje sistemov za oskrbo s pitno vodo in dekorativnih fontan, ki lahko širijo aerosole in kapljice, npr. z dovajanjem vode pri temperaturah pod 25 °C in rednim čiščenjem
• Vzdrževanje varnih vodnih okolij za rekreativne dejavnosti s pogostim čiščenjem in uporabo razkužil (npr. klora)
• Boljše upravljanje varnosti vode na ladjah, npr. z ohranjanjem temperature vode zunaj ugodnega razpona za bakterijo Legionella spp. in rednim razkuževanjem
• spremljanje bolezni legionarjev, npr. Evropska mreža za spremljanje bolezni legionarjev (ELDSNet), da se omogočijo odkrivanje bolezni in nadaljnji ukrepi za odzivanje, da se prepreči širjenje bolezni;

(Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine, 2020; Sciuto idr., 2021)

Zdravljenje

Antibiotiki

Sklici

Beauté, J. in drugi, 2020, Healthcare-Associated Legionnaires' Disease, Europe, 2008–2017, Emerging Infectious Diseases 26(10), 2309–2318. https://doi.org/10.3201/eid2610.181889.

Correia, A.M., et al., 2016, Probable Person-to-Person Transmission of Legionnaires’ Disease (Verjeten prenos legionarske bolezni med osebami), New England Journal of Medicine 374 (5), 497-498. https://10.1056/NEJMc1505356.

ECDC, 2012–2023, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2010–2021 – legionarska bolezen. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/legionnaires-disease/surveillance-and-disease-data/surveillance. Nazadnje obiskano avgusta 2024.

ECDC, 2024, Surveillance Atlas of Infectious Diseases (Atlas spremljanja nalezljivih bolezni). Na voljo na https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Nazadnje obiskano avgusta 2024.

Han, X. Y., 2021, Effects of climate change and road exposure on the rapid rising legionellosis incidence rates in the United States (Učinki podnebnih sprememb in izpostavljenosti cest na hitro naraščajoče stopnje incidence legioneloze v Združenih državah Amerike), PLOS ONE 16(4), e0250364. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0250364

Kashif, M., et al., 2017, Legionella pneumonia associated with severe acute respiratory distress syndrome and diffuse alveolar hemorrhage –A rare association, Respiratory Medicine Case Reports 21 (Pljučnica zaradi legionele, povezana s sindromom hude akutne dihalne stiske in difuzno alveolarno krvavitvijo – redka povezava), poročila o primerih respiratorne medicine 21, 7–11. https://doi.org/10.1016/j.rmcr.2017.03.008.

Kozak-Muiznieks, N. A., et al., 2018, Comparative genome analysis reveals a complex population structure of Legionella pneumophila subspecies, Infection, Genetics and Evolution 59 (Primerjalna analiza genoma razkriva kompleksno strukturo populacije podvrste Legionella pneumophila, okužba, genetika in evolucija 59), 172–185. https://doi.org/10.1016/j.meegid.2018.02.008.

National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine (Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine), 2020, Management of Legionella in Water Systems (Upravljanje legionele v vodnih sistemih). Washington, DC, The National Academies Press. https://doi.org/10.17226/25474

Pampaka, D., et al., 2022, Meteorological conditions and Legionnaires’ disease sporadic cases-a systematic review (Meteorološke razmere in sporadični primeri legionarske bolezni – sistematični pregled), Environmental Research 214, 114080. https://doi.org/10.1016/j.envres.2022.114080.

Papadakis, A., idr., 2021, Legionella spp. Colonization in Water Systems of Hotels Linked with Travel-Associated Legionnaires’ Disease (Kolonizacija v vodnih sistemih hotelov, povezanih s potovalno legionarsko boleznijo), Water 13(16), 2243. https://doi.org/10.3390/w13162243.

Sciuto, E. L. in drugi, 2021, Environmental Management of Legionella in Domestic Water Systems: Konsolidirani in inovativni pristopi za metode razkuževanja in oceno tveganja, mikroorganizmi 9 (3), 577. https://doi.org/10.3390/microorganisms9030577

Spagnolo, A. M., et al., 2013, Legionella pneumophila in health facilities, Reviews in Medical Microbiology 24(3), 70–80. https://doi.org/10.1097/MRM.0b013e328362fe66.