Leptospiroza

Leptospiroza je zoonoza (tj. bolezen pri ljudeh, ki izvira iz živali), ki jo povzroča bakterija Leptospira. Leptospiroza je razširjena bolezen z več kot milijonom diagnosticiranih primerov letno po vsem svetu (Thibeaux et al., 2018). V Evropi je leptospiroza še vedno razmeroma redka bolezen (ECDC, 2014–2023). Po vsem svetu naj bi bila le ena od desetih okužb pravilno diagnosticirana na svetovni ravni (Samrot idr., 2021) zaradi različnih simptomov (če obstajajo) in njihove podobnosti s simptomi drugih bolezni. Mestna območja so vse bolj ogrožena, zlasti med poplavami zaradi močnega deževja. Globalno segrevanje in spremembe vzorcev padavin lahko povečajo breme bolezni v Evropi, pri čemer bodo pogostejši ekstremni vremenski pojavi in poplave verjetno predstavljali največje tveganje za več okužb z leptospirozo v prihodnosti.

Stopnja prijavljanja leptospiroze (zemljevid) in prijavljeni primeri (graf) v Evropi

_{Vir: ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni}

_{Opombe: Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice EGP. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Bolezen je treba prijaviti na ravni EU, vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje. Kadar države poročajo o ničnih primerih, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Kadar države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja ni vidna na zemljevidu in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena septembra 2024).}

Vir & ojačevalec; prenos

Veliko različnih sevov bakterij Leptospira lahko povzroči okužbe in različne klinične znake pri ljudeh in več živalih (vključno z divjimi in domačimi živalmi, sesalci, plazilci in dvoživkami). Ljudje običajno zbolijo za leptospirozo z zaužitjem kontaminirane zemlje, vode, vegetacije ali s stikom z okuženimi živalmi ali njihovim urinom. Izbruhi so pogosto povezani z onesnaženimi rekami, potoki, kanali ali jezeri. V industrializiranih državah izpostavljenost vodi, onesnaženi z Leptospira,med rekreacijo ali poklicnimi dejavnostmi povečuje tveganje za okužbo z leptospirozo, medtem ko so v državah v razvoju okužbe pogosto povezane z izpostavljenostjo neobdelani odpadni vodi in živalskim blatom. Druga, a manj pomembna pot prenosa bolezni je vdihavanje kontaminiranih aerosolov. Neposredni prenos z osebe na osebo je redek (Mwachui et al., 2015).

Učinki na zdravje

Najpogosteje okužbe z Leptospira ne povzročajo nobenih ali le blagih simptomov, kar otežuje pravilno diagnozo. Če se simptomi manifestirajo - običajno približno 10 dni po okužbi - ti vključujejo nenadno vročino, glavobole, mrzlico, bolečine v mišicah ali vnetje oči. Slednji je zelo specifičen simptom leptospiroze, ki bi prizadel med 10 in 44 % vseh bolnikov v Evropi (Rathinam, 2005). Hujši simptomi bolezni vključujejo vnetje možganov in hrbtenjače (meningitis), izpuščaje, uničenje rdečih krvnih celic (anemija), nenadzorovane krvavitve in tvorbo sluzi, hudo odpoved ledvic, rumeno obarvanje kože, duševno zmedenost in depresijo, vnetje srčne mišice (miokarditis) ali celo odpoved več organov. Bolezen običajno traja od nekaj dni do 3 tednov ali celo dlje. Okrevanje nezdravljenih primerov lahko traja več mesecev. Zapozneli simptomi lahko vključujejo kronično utrujenost, paralizo, depresijo in okužbe oči (CDC, 2022; De Brito idr., 2018; Haake in Levett, 2015; Samrot idr., 2021).

Obolevnost & ambulanta; umrljivost

V državah članicah EGP (razen Lihtenštajna, Norveške, Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2007–2023:

• 11.752 potrjenih okužb
• 0,30 primera na 100 000 prebivalcev v letu 2023 (povečanje z 0,18 primera v letu 2022).
• Visoka stopnja hospitalizacije: > 90 %[1]
• 176 smrtnih žrtev in povprečna stopnja umrljivosti 3 %. Vendar se v primeru hudih simptomov stopnja umrljivosti poveča na 5–20 %, zlasti pri nezdravljenih bolnikih z odpovedjo ledvic (Calvopiña et al., 2018).
• Trend naraščanja pojavnosti od leta 2015, pri čemer je bilo največ prijavljenih primerov od leta 2007. Leta 2020 se je pojavnost leptospiroze zmanjšala na raven iz leta 2015, vendar je to morda posledica vedenja prebivalstva in motenih dejavnosti spremljanja, povezanih s COVID-19. Leta 2021 se je število primerov ponovno povečalo.

(ECDC, 2024–2023; 2023)

Porazdelitev po prebivalstvu

• Starostna skupina z najvišjo stopnjo bolezni v Evropi: Moški, stari od 25 do 64 let, ženske, stare od 15 do 24 let (ECDC, 2014–2023)
• Skupine, pri katerih obstaja tveganje za potek hude bolezni: starejši in ljudje s šibkim imunskim sistemom
• Skupine z večjim tveganjem za okužbo: osebe, ki so pri delu v stiku s kontaminirano vodo, tlemi ali okuženimi živalmi, npr. veterinarji, kmetje, ribiči, delavci v rudnikih ali vojaškimi enotami, pa tudi športniki, plavalci, kopalci ali potniki (Bandara et al., 2014; Mwachui idr., 2015). Bolezen je pogostejša pri moških (ECDC, 2014–2023).

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

Leptospira spp. najbolje uspeva pri temperaturah med 28 in 30 °C, pH pa je med 6,8 in 7,4 v okolju rahlo slane vode (Bharti et al., 2003; Wongbutdee idr., 2016).

Sezonskost

V Evropi se okužbe večinoma pojavljajo med julijem in oktobrom, vrhunec pa je bil med avgustom in septembrom. Ta sezonski vzorec je verjetno posledica kombinacije podnebnih dejavnikov (npr. močno deževje in visoke temperature) in človekovega vedenja (npr. povečanje dejavnosti na prostem) (ECDC, 2014–2023).

Vpliv podnebnih sprememb

Višje povprečne letne temperature povečujejo rast in aktivnost Leptospira spp., hkrati pa podaljšujejo infekcijsko sezono in širijo geografsko porazdelitev bakterij. Tudi večje količine padavin in bolj vlažne razmere so povezane s povečano rastjo in preživetjem vrst Leptospira spp. Predvidene spremembe naj bi povečale breme bolezni (Desvars et al., 2011; Pawar idr., 2018). Drug pomemben prihodnji dejavnik podnebnega tveganja za okužbe z leptospirozo je povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov. Močne padavine, nevihte in z njimi povezane poplave povečujejo izpostavljenost ljudi onesnaženi vodi (Bharti idr., 2003), zlasti v kombinaciji s slabimi sanitarnimi razmerami, nezadostnim zdravstvenim varstvom ali prenatrpanimi razmerami, kar bi lahko ljudi izpostavilo povečanemu tveganju okužbe (Mwachui idr., 2015). Po drugi strani pa suše spodbujajo rekreativne dejavnosti, kot sta plavanje in kopanje, ter tveganja poklicne izpostavljenosti, na primer kadar kmetije uporabljajo alternativne, onesnažene vodne vire v obdobjih suše in omejitev uporabe vode. Oboje lahko povzroči povečanje okužb z leptospirozo.

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

• Preprečevanje ali omejevanje stika s potencialno kontaminirano vodo ali okuženimi živalmi
• Zaščitna oblačila, zlasti kadar so izpostavljena potencialno kontaminirani vodi ali okuženim živalim v delovnih okoljih
• Varnost javne vode za preprečevanje okužb med rekreativnimi dejavnostmi
• Cepljenje živine in hišnih živali ter nadzor glodavcev za zmanjšanje okužb med živalmi
• Ozaveščanje o poteh okužbe
• (CDC, 2022; Jittimanee in Wongbutdee, 2019)

Zdravljenje

• Antibiotiki

Sklici

Bandara, M., et al., 2014, Globalization of leptospirosis through travel and migration, Globalization and Health 10(61), 1–9. https://doi.org/10.1186/s12992-014-0061-0.

Bharti, A. R., et al., 2003, Leptospiroza: Zoonotska bolezen svetovnega pomena, The Lancet Infectious Diseases 3(12), 757–771. https://doi.org/10.1016/S1473-3099(03)00830-2.

Calvopiña, M., et al., 2022, Leptospirosis: Obolevnost, umrljivost in prostorska porazdelitev hospitaliziranih primerov v Ekvadorju. Nacionalna študija 2000–2020, PLOS Neglected Tropical Diseases 16(5), e0010430. https://doi.org/10.1371/journal.pntd.0010430.

CDC, 2022, Centri za obvladovanje in preprečevanje bolezni, https://www.cdc.gov. Nazadnje obiskano avgusta 2022.

De Brito, T., et al., 2018, Patologija in patogeneza človeške leptospiroze: Komentiran pregled. Revista Do Instituto de Medicina Tropical de São Paulo 60(e23), 1–10. https://doi.org/10.1590/s1678-9946201860023

Desvars, A., et al., 2011, Seasonality of Human Leptospirosis in Reunion Island (Indian Ocean) and Its Association with Meteorological Data (Sezonskost človeške leptospiroze na otoku Reunion (Indijski ocean) in njeno povezovanje z meteorološkimi podatki), PLoS ONE 6(5), e20377. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0020377.

ECDC, 2014–2023, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2012–2021 – Leptospiroza. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/leptospirosis/surveillance-and-disease-data. Nazadnje obiskano avgusta 2023.

ECDC, 2024, Surveillance Atlas of Infectious Diseases (Atlas spremljanja nalezljivih bolezni). Na voljo na https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Nazadnje obiskano septembra 2024.

Haake, D. A. in Levett, P. N., 2015, Leptospirosis in Humans. V: Adler, B. (ur.), Leptospira and Leptospirosis, Current Topics in Microbiology and Immunology vol. 387, Springer Berlin Heidelberg, str. 65–97. https://doi.org/10.1007/978-3-662-45059-8_5.

Jittimanee, J., in Wongbutdee, J., 2019, Prevention and control of Leptospirosis in people and surveillance of the pathogenic Leptospira in rats and in surface water found at villages (Preprečevanje in obvladovanje leptospiroze pri ljudeh ter spremljanje patogene leptospire pri podganah in v površinskih vodah v vaseh), Journal of Infection and Public Health 12(5), 705–711, https://doi.org/10.1016/j.jiph.2019.03.019.

Mwachui, M. A., et al., 2015, Environmental and Behavioural Determinants of Leptospirosis Transmission: A Systematic Review (Sistematični pregled), PLOS Neglected Tropical Diseases 9(9), e0003843. https://doi.org/10.1371/journal.pntd.0003843.

Pawar, S. D., et al., 2018, Seasonality of Leptospirosis and its association with rainfall and humidity in Ratnagiri, Maharashtra, International Journal of Health & Allied Sciences 7, 37–40. https://doi.org/10.4103/ijhas.IJHAS_35_16.

Rathinam, S. R., 2005, Okularne manifestacije leptospiroze, Journal of Postgraduate Medicine 51(3), 189–194. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16333191/

Samrot, A. V., et al., 2021, Leptospiral Infection, Pathogenesis and Its Diagnosis – A Review, Pathogens 10(2), 145. https://doi.org/10.3390/pathogens10020145.

Thibeaux, R., et al., 2018, Biodiversity of Environmental Leptospira: Izboljšanje identifikacije in ponovnega pregleda diagnoze, meje v mikrobiologiji 9, 1–14. https://doi.org/10.3389/fmicb.2018.00816

Wongbutdee, J., idr., 2016, Perceptions and risky behaviours associated with Leptospirosis in an endemic area in a village of Ubon Ratchathani Province, Thailand, African Health Sciences 16(1), 170-176. https://doi.org/10.4314/ahs.v16i1.23


(Dojemanje in tvegano vedenje, povezano z leptospirozo na endemičnem območju v vasi province Ubon Ratchathani, Tajska, afriške zdravstvene vede 16(1), 170–176).

[1] Stopnja hospitalizacije temelji na analizi podatkov o primerih z znanim statusom hospitalizacije. Popolnost podatkov o hospitalizaciji se zagotavlja od leta 2009 in se za različne države giblje med 0 in 100 %. Na splošno se za približno 50 % vseh prijavljenih primerov v Evropi poroča tudi o statusu hospitalizacije.