zemeljski plazovi

Opazovani učinki

V obdobju 1995–2014 je 27 držav[1] v evropski regiji zabeležilo 1 370 smrtnih žrtev in 784 poškodb v 476 smrtonosnih zemeljskih plazovih (Haque et al., 2016). Ko je bil ugotovljen vzrok plazu, je bil najpogosteje posledica ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so močne padavine in poplave. V nekaterih drugih primerih so zemeljske plazove sprožili rudarstvo, industrijske dejavnosti ali potresi (Haque idr., 2016). Na splošno zemeljski plazovi najbolj prizadenejo ljudi, ki živijo na gorskih območjih, kot so Alpe, ali na gorskih območjih v Turčiji, na verjetnost zemeljskih plazov pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so lastnosti tal, pokrovnost tal in pretok vode. Med letoma 1995 in 2014 je naraščal trend zemeljskih plazov, ki je bil najbolj izrazit med letoma 2008 in 2014. V nekaterih državah, kot sta Italija in Turčija, kjer je bilo zabeleženih 43 % vseh smrtonosnih zemeljskih plazov, je bilo v drugi polovici obdobja 1995–2014 in zlasti v zadnjih petih letih opaženih še veliko več zemeljskih plazov, ki so jih večinoma sprožili naravni pojavi, kot so močno deževje in poplave (Haque idr., 2016). Na voljo so zelo omejene kvantitativne informacije o vplivih zemeljskih plazov na zdravje, ki presegajo smrtne žrtve ali poškodbe, in skoraj ni podatkov o psihosocialnih in duševnih vplivih zemeljskih plazov na zdravje v Evropi (Kennedy idr., 2015).

[1] Medtem ko so bili zemeljski plazovi med letoma 1995 in 2014 sporočeni v 37 državah v evropski regiji, je le 27 držav poročalo o žrtvah, tj. Turčija, Italija, Portugalska, Rusija, Gruzija, Švica, Bolgarija, Španija, Avstrija, Norveška, Romunija, Francija, Bosna, Nemčija, Slovenija, Armenija, Azerbajdžan, Anglija, Grčija, Srbija, Makedonija, Islandija, Ukrajina, Andora, Irska, Poljska, Švedska, Lihtenštajn, Belgija, Moldavija.

Predvideni učinki

Pričakuje se, da se bosta s podnebnimi spremembami pogostost in obseg zemeljskih plazov še naprej povečevala, zlasti v alpskih regijah in predvsem zaradi povečanja ekstremnih padavin (Haque idr., 2016; Auflič idr., 2023). Kljub temu je usklajeno razumevanje prihodnjih vplivov podnebnih sprememb na zemeljske plazove in njihovih vplivov na zdravje v Evropi zabrisano zaradi zapletenosti številnih različnih mehanizmov in okoljskih dejavnikov (Olsson idr., 2019). Pogosti pojavi močnega deževja in poplav bodo na primer verjetno sprožili več zemeljskih plazov. V visokih gorskih verigah lahko segrevanje povzroči tudi taljenje permafrosta in z njim povezane zemeljske plazove. Po drugi strani naj bi se v gorah na spodnjem območju, kjer segrevanje zmanjšuje število ciklov zamrzovanja in odtajanja, s čimer se spodbujajo vremenske razmere, zemeljski plazovi, povezani s podorom, zmanjšali (Nissen idr., 2023). Poleg tega povečanje števila zemeljskih plazov ne bi nujno povzročilo sorazmernega povečanja vplivov na zdravje. Posledični vplivi na zdravje so odvisni tudi od obsega plazu in števila ogroženih ljudi (Franceschini idr., 2022), kar je posledica sprememb pokrovnosti tal, gostote prebivalstva in porazdelitve prebivalstva (Casagli idr., 2017). V projektu SAFELAND o tveganju zemeljskih plazov v Evropi, ki ga je financirala EU, je bilo na primer ocenjeno, da se bo ogroženo prebivalstvo do leta 2090 povečalo za 15 % v primerjavi z letom 2010 (ne glede na splošno zmanjšanje prebivalstva), medtem ko bo le dodatnih 1,5 % območja izpostavljenega zemeljskim plazovom (večinoma zaradi spreminjajočih se vzorcev padavin) (Jaedicke idr., 2011).

Politični odzivi

Nadzor pred zemeljskim plazom, vključno s sistemi za prepoznavanje območij tveganja, spremljanje in zgodnje opozarjanje, lahko prepreči izgubo življenj, sredstev in sredstev za preživljanje. Območja tveganja zemeljskih plazov so bila po vsej Evropi opredeljena na evropski karti občutljivosti za zemeljske plazove (ELSUSv2). V okviru projekta GIMS, ki ga financira EU, je bil razvit napreden nizkocenovni sistem za spremljanje zemeljskih plazov in pogrezanja tal, ki lahko zazna, kdaj so pobočja pripravljena na drsenje, in zagotovi zgodnje znake hitrega in katastrofalnega gibanja. Norveška in Italija imata nacionalne sisteme zgodnjega opozarjanja za zemeljske plazove, v Italiji pa jih upravlja tudi več regionalnih vlad (Guzzetti idr., 2020).

Takojšnji ukrepi po zemeljskem plazu, kot so izdajanje zgodnjih opozoril ter aktiviranje služb za iskanje in reševanje ter prve pomoči za poškodovane (pogosto del obstoječih načrtov za nesreče), lahko znatno zmanjšajo vplive zemeljskih plazov na zdravje. Z vladno podporo po prisilnem razseljevanju zaradi dogodkov, kot so zemeljski plazovi, se lahko zmanjšajo tudi dolgoročni vplivi na duševno zdravje (Baseler in Hennig, 2023).

Na ravni EU se nobena posebna politika ne odziva izključno na zemeljske plazove. Vendar so zemeljski plazovi pogosto kot del seznama nevarnosti omenjeni v nekaj zakonodajnih dokumentih, kot je uredba o skupnih določbah, ki ureja 8 skladov EU. Zlasti zemeljski plazovi niso omenjeni v strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam).