Duševno zdravje

Opazovani učinki

Vplivi na duševno zdravje zaradi izgub in škode, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi

Škoda, izguba sredstev za preživljanje in razseljevanje zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje posameznikov v obliki posttravmatske stresne motnje, anksioznosti in depresivnih motenj (Fernandez idr., 2015; Tong, 2017). Skupno število ljudi v Evropi, ki poročajo o duševnih motnjah zaradi poplav med letoma 1998 in 2018, je ocenjeno na 1,72 do 10,6 milijona (Jackson in Devadason, 2019).

Tudi gozdni požari so bili povezani z večjo razširjenostjo simptomov, kot so depresija, tesnoba, sovražnost, fobična tesnoba in paranoja, v primerjavi s tistimi, ki niso bili prizadeti (Papanikolaou et al., 2011), pa tudi z večjo porabo zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje motenj spanja in anksioznosti (Caamano-Isorna et al., 2011). Simptomi posttravmatske stresne motnje, depresije in tesnobe lahko pri izpostavljeni populaciji trajajo do nekaj let po požaru (To et al., 2021).

Za kmete je pogosto ugotovljeno, da so zelo ranljivi za tveganja za duševno zdravje, povezana z okoljskimi dejavniki, kot so suše (Cianconi idr., 2020), vendar so študije iz Evrope, ki bi to podprle, omejene. V skladu z globalnim pregledom dokazov, ki so ga izvedli Daghagh Yazd et al. (2019), Podnebna spremenljivost/suša je eden od štirih dejavnikov, ki najbolj vplivajo na duševno zdravje kmetov.

Vpliv visokih temperatur na duševno zdravje

Visoke temperature, npr. med vročinskimi valovi, so povezane z motnjami razpoloženja in vedenja, vključno s povečanjem agresivnega vedenja in kriminala. Ugotovljene so bile povezave med visokimi temperaturami in povečanjem tveganja za samomor, zlasti pri moških, ter tveganje sprejemov, povezanih z duševnim zdravjem, in obiskov oddelkov za nujne primere (Thompson idr., 2018).

Posebna skupina, ki je izpostavljena učinkom ekstremnih vročih temperatur, so ljudje z že obstoječimi duševnimi motnjami (Palinkas et al., 2020: Page idr., 2012), pri katerih je vročina povezana s psihološko stisko, poslabšanjem duševnega zdravja in večjo umrljivostjo (Charlson idr. 2021). Tveganje smrti za bolnike z duševnim zdravjem v vročih obdobjih se poveča zaradi interakcije toplote z diuretiki in psihotropnimi zdravili (Page et al. 2012).

Stiska zaradi trenutnih in pričakovanih podnebnih in okoljskih sprememb

Pomisleki, povezani s podnebnimi spremembami, lahko negativno vplivajo na duševno dobro počutje. To je lahko v obliki „solastalgije“, tj. tesnobe, ki jo povzročajo okoljske spremembe, ki vplivajo na ljubljeni kraj; „ekološka anksioznost“ ali „podnebna anksioznost“, tj. kronični strah pred okoljsko kataklizmo, ki izhaja iz opazovanja navidez nepreklicnega vpliva podnebnih sprememb in s tem povezane skrbi za prihodnost posameznika in prihodnost naslednjih generacij; ali „ekoparaliza“, opredeljena kot občutek, da ni mogoče sprejeti učinkovitih ukrepov za ublažitev učinkov podnebnih sprememb (Albrecht et al., 2007; Albrecht, 2011; Clayton idr., 2017).

Otroci, mladi in mladi odrasli so še posebej ranljivi za stiske in težave z duševnim zdravjem, povezane z okoljskimi spremembami (Burke idr., 2018). Podnebne spremembe so eden največjih vzrokov za zaskrbljenost otrok in mladih (UNICEF in Eurochild, 2019). V svetovni raziskavi, ki je vključevala tudi več evropskih držav, občutki glede podnebnih sprememb negativno vplivajo na vsakdanje življenje in delovanje skoraj polovice otrok in mladih, 75 % anketirancev pa je menilo, da je njihova prihodnost „zastrašujoča“ (Marks et al., 2021; Hickman idr., 2021).

Učinki na ravni skupnosti

Kako učinki duševnega zdravja na posameznike vplivajo na skupnost, je odvisno od številnih dejavnikov. Vključujejo raven izpostavljenosti določene skupnosti določeni vrsti nevarnosti (intenzivnost, trajanje, ponavljanje ali obstojnost podnebnih nevarnosti). Mesta, izpostavljena visokim temperaturam, lahko na primer postanejo bolj nasilna (Cianconi idr., 2020). Študije poudarjajo povezavo med temperaturo in kaznivimi dejanji (Murataya in Gutiérrez, 2013), npr. nasilje v družini (Sanz-Barbero idr., 2018). Drug dejavnik je ranljivost skupnosti, tj. sestava prebivalstva, zaradi katere je lahko nagnjena k negativnim rezultatom na področju duševnega zdravja. Ranljivi posamezniki - ženske, starejši, otroci, ljudje s predhodnimi psihiatričnimi boleznimi in ljudje z nizkimi dohodki ali slabim socialnim omrežjem ter avtohtone in avtohtone skupnosti - imajo večjo verjetnost za razvoj psihopatologij (Cianconi et al., 2020).

Na ravni skupnosti lahko podnebne spremembe obremenijo skupnosti tudi zaradi pomanjkanja virov, kar povzroča razseljevanje, nasilje in kriminal (Hayes in Poljska, 2018). To lahko velja zlasti za avtohtone in tradicionalne skupnosti, pa tudi za regije, v katerih okoljske spremembe hitro napredujejo (npr. Arktika ali sredozemski bazen).

Predvideni učinki

Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih valov naj bi se v vseh scenarijih emisij toplogrednih plinov še naprej povečevali (IPCC, 2021). Poleg tega se bo opaženi trend toplejših in bolj suhih razmer v južni Evropi v naslednjih desetletjih nadaljeval, zaradi česar se bosta povečala resnost in pojavnost gozdnih požarov, kar bo verjetno še bolj vplivalo na duševno zdravje.

V primeru poplav je resnost duševnih težav sorazmerna z obsegom vpliva poplav na posameznikovo življenje – stopnjo izgub in škode, motnjami v vsakodnevnih rutinah itd. (Fernandez idr. (2015). Zato bosta predvidena večja pogostost in obseg poplav verjetno imela večje posledice za duševno zdravje v prihodnosti. Po ocenah bi lahko že samo poplave na obalnih območjih do konca 21. stoletja v EU povzročile pet milijonov dodatnih primerov blage depresije na leto po scenariju dviga morske gladine in brez prilagajanja (Bosello idr., 2011).

V sredozemski regiji bi lahko kombinacija naraščajočega prebivalstva in učinkov podnebnih sprememb povzročila pomanjkanje ključnih virov ter ogrozila vodno in prehransko varnost, kar bi lahko ogrozilo kohezijo skupnosti in poslabšalo rezultate posameznikov na področju duševnega zdravja (MedECC, 2019). V severnih državah, kot je Finska, bi lahko napovedano zmanjšanje snega in večja pokritost z oblaki povzročila dodatne izzive na področju duševnega zdravja zaradi manjše svetlosti in večje razširjenosti sezonskih afektivnih motenj (Burenby idr., 2021; Meriläinen idr., 2021).

Politični odzivi

Čeprav v Evropi na splošno obstajajo politična prizadevanja za obravnavanje duševnega zdravja, je malo politike, ki bi posebej obravnavala vplive podnebnih sprememb na duševno zdravje. Na primer, nova pobuda Evropske komisije za nenalezljive bolezni „Healthier Together“ (2022–2027) bo državam članicam pomagala zmanjšati breme nenalezljivih bolezni, pri čemer bo eno od petih predvidenih področij dela duševno zdravje. Regionalni urad SZO za Evropo v nedavnem evropskem okviru za ukrepanje na področju duševnega zdravja za obdobje 2021–2025 (SZO/Evropa, 2021) priznava pomen duševnega zdravja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vendar podnebne spremembe v teh strategijah niso izrecno zajete.

Vse več evropskih držav ima vzpostavljene splošne strategije na področju duševnega zdravja (OECD in Evropska komisija, 2018). Vendar so v skladu z analizo nacionalnih politik prilagajanja in zdravstvenih politik, ki jo je opravila Evropska agencija za okolje, vplivi podnebnih sprememb na duševno zdravje priznani le v manjšini teh dokumentov politike, še manj pa jih vključuje konkretne ukrepe.

Lawrance et al., Recommendations for policymakers to reduce impacts of climate change on mental health (Priporočila za oblikovalce politik za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb na duševno zdravje), (2021) vključuje prednostno razvrščanje politik prilagajanja podnebnim spremembam, ki imajo dodatne koristi za duševno zdravje in zmanjšujejo socialne neenakosti (npr. boljši dostop do narave); proaktivni prilagoditveni ukrepi za najranljivejše skupnosti; dodelitev sredstev za ustrezne raziskave; ter skrbna komunikacija na temo podnebnih sprememb.