Varnost in zdravje pri delu

Opazovani učinki

Povišane temperature so glavna skrb za varnost in zdravje pri delu, tako za delavce na delovnem mestu kot na prostem. Ekstremna vročina lahko vpliva na koncentracijo in povzroči duševno utrujenost, dehidracijo, izčrpanost, poslabšanje bolezni srca, dihal in ledvic ter potencialno vročinsko kap, izčrpanost in sinkopo, če telo ne more vzdrževati svoje običajne temperature (Parsons, 2014; Varghese idr., 2018; EEA, 2022; EU-OSHA, 2023b; OSH wiki, 2023;). Intenzivno fizično delo lahko dodatno prispeva k notranji telesni toploti. Dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko privede do slabše presoje, manjše budnosti in utrujenosti, s čimer se poveča tveganje za nesreče. Nadaljnja izpostavljenost vročini zunaj delovnega časa lahko delavcem prepreči, da bi si ustrezno opomogli od toplotnega stresa med delovnimi izmenami, zlasti če živijo v slabo hlajenih pogojih (Hansen idr., 2013). V nekaterih regijah bo morda treba spremeniti delovne vzorce, da bi se izognili najbolj vročim in sončnim uram, nočno delo pa se lahko poveča, da se nadomesti. To lahko povzroči manjšo koncentracijo in hitrost refleksov, prizadeta pa je lahko tudi vidljivost, zaradi česar se poveča tveganje za poškodbe, povezane z delom (Jones idr., 2020; Narocki, 2021).

Delavci, ki delajo na prostem

Toplotni stres je veliko tveganje za delavce na prostem, zlasti kadar opravljajo intenzivno fizično delo pri neposredni izpostavljenosti sončni svetlobi in toploti v sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, gradbeništvo, rudarstvo in kamnolomi, promet in vzdrževanje ter oskrba z javnimi storitvami. Posebej izpostavljeni so lahko tisti, ki so zaposleni v slabo plačanih poklicih, ki zahtevajo fizično delo zunaj države. Ekstremne temperature in vročinski valovi v južni Evropi poleti 2020–2022 so povzročili vročinske kapi in s toploto povezane smrtne žrtve med delavci na prostem, vključno s cestnimi pometači in zbiralci smeti. Na splošno petina do četrtina celotne delovne sile v Evropi kaže, da je vsaj četrtina delovnega časa izpostavljena neudobnim visokim temperaturam. Približno polovica delavcev na prostem in ročno aktivnih delavcev je izpostavljena zelo visokim temperaturam (Eurofound, 2017).

Ljudje, ki delajo zunaj, so tudi izpostavljeni povečani izpostavljenosti UV sevanju v spreminjajočem se podnebju, kar povečuje tveganje za sončne opekline in na koncu kožnega raka. V Evropi so delavci na prostem bolj izpostavljeni tveganju za nastanek kožnega raka kot delavci v zaprtih prostorih s podobnim tipom kože (Trakatelli idr., 2016). Neposredna izpostavljenost sončnemu sevanju lahko poslabša tudi motorično-kognitivne lastnosti (Piil idr., 2020) in poveča tveganje poškodb.

Zaradi podnebnih sprememb se geografski razpon patogenov in prenašalcev (npr. klopov ali komarjev) širi. Zaradi tega so delavci na prostem v številnih poklicih izpostavljeni tveganju nalezljivih vektorskih bolezni (Jones idr., 2020; Meima idr., 2020), vključno z boleznimi, ki so že prisotne v Evropi in postajajo vse bolj razširjene zaradi spreminjajočega se podnebja (npr. klopni encefalitis),in boleznimi, ki prej niso bile endemične v Evropi, kot so mrzlica doline Rift, rumena mrzlica, malarija, denga in čikungunja.

Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in požari v naravi, naj bi se po vsej Evropi povečali po številu, resnosti in intenzivnosti ter lahko povzročijo poškodbe in smrtne žrtve. Hude vremenske razmere lahko povečajo tveganje utopitve, opeklin, ozeblin, za reševalce na terenu pa tveganje strupenih plinov, eksplozij, ekstremne vročine in gašenja požarov. Poleg fizičnih vplivov podnebne nevarnosti vplivajo tudi na duševno zdravje delavcev (Schulte idr., 2016; Dasgupta idr., 2021; Svetovna zdravstvena organizacija, 2022).

Kmetijstvo in gozdarstvo

Kmetijsko prebivalstvo EU se sooča s posebno hudimi tveganji zaradi podnebnih sprememb, vključno z boleznimi ledvic, povezanimi s toploto, in drugimi boleznimi, saj so kmetje v EU zaradi starejše starosti zelo ranljivi (tretjina je starejša od 65 let; Jones idr., 2020; El Khayat idr., 2022).

Kmetje in gozdarski delavci delajo na območjih z gozdovi, grmovjem ali visoko travo, kjer uspevajo klopi in žuželke, ki prenašajo patogene (Covert & Langley, 2002). Delavci vse bolj tvegajo okužbo z vektorskimi boleznimi, kot sta lymska borelioza in klopni encefalitis (Jones idr., 2020; Meima idr., 2020)

Kmetje in gozdarji se soočajo tudi s tveganjem med čiščenjem po ekstremnih dogodkih, na primer zaradi padajočih dreves ali predmetov. Pogozdovanje poškodovanih območij in odstranjevanje grmičevja za zmanjšanje tveganja požarov lahko povečata pojav kostno-mišičnih obolenj (Jones idr., 2020), saj so te naloge še vedno predvsem ročna dejavnost.

Gradbena industrija

Delavci v gradbeni industriji pogosto delujejo na območjih, ki so pod učinkom mestnega toplotnega otoka (UHI) (tj. višje temperature na mestnih območjih kot v podeželskem okolju zaradi betona in asfalta, človekovih dejavnosti in pomanjkanja senčne vegetacije). Fizično zahtevne dejavnosti gradbenih delavcev povečujejo njihov metabolizem in notranjo proizvodnjo toplote, kar na koncu povzroči večji toplotni stres (Nybo idr., 2021). Med poletnim vročinskim valom leta 2022 v Franciji je bilo sporočenih sedem nesreč s smrtnim izidom pri delu, ki bi lahko bile povezane z vročim vremenom, vključno s tremi smrtnimi žrtvami v gradbenem sektorju (Santé publique France, 2022).

Delavci/delavke za nujno

Ekstremni vremenski dogodki lahko resno prizadenejo reševalce, vključno z gasilci, policisti, reševalnim medicinskim osebjem in psihologi, ob večjih nesrečah pa tudi reševalce, tehnike, vojaško osebje, protiteroristične sile, vodnike teles, čistilce, gradbene delavce in prostovoljce.

Gasilci na terenu se soočajo s hudimi tveganji za zdravje pri delu, vključno s toplotno izčrpanostjo, poškodbami kože ali opeklinami, duševnimi poškodbami ali izpostavljenostjo strupenim plinom ali rakotvornim snovem in draženjem dihal (Ioannou idr., 2022). Med gasilci so bolezni srca in ožilja glavni vzrok smrti, pri čemer so večja tveganja za starejše delavce s fizično napornimi nalogami (EU-OSHA, 2023a). V najslabšem primeru se lahko življenje izgubi. Eden od gozdnih požarov z najvišjo stopnjo smrtnosti se je zgodil avgusta 2007 na Hrvaškem, kjer je življenje izgubilo 12 gasilcev, eden pa je bil hudo poškodovan (Stipaničev idr., 2008).

Naravne nesreče lahko vključujejo poplave in z njimi povezana tveganja, kot sta utopitev ter širjenje bolezni, ki se prenašajo z vodo in prenašalci. Glodavci, ki jih privlačijo odpadki, lahko širijo leptospirozo. V stiku s preživelimi lahko reševalne delavce prizadenejo okužbe ran, okužbe, ki se prenašajo s kapljicami, kot so tuberkuloza, bolezni prebavil in bolezni, ki se prenašajo s krvjo (npr. HIV, hepatitis B in C). Druge okužbe zaradi stika s trupli vključujejo streptokokno okužbo skupine A (meningitis), sepso ali redke bolezni, kot je Creutzfeld-Jakobova bolezen (Hauke et al., 2011).

Zrušitev stavb in drugih struktur, prah in dim zaradi zrušitev ter splošno uničenje lahko povečajo tveganje za nesreče. Pepel, plin, dim in prah iz požarov, povezanih z naravnimi nesrečami ali zemeljskimi plazovi, lahko povzročijo draženje oči in pljuč ter potencialno zadušitev.

Nujni delavci imajo pogosto veliko delovno obremenitev in hud časovni pritisk, se soočajo s smrtjo in morajo med delom zatreti čustva, hkrati pa so čustveno empatični. Te značilnosti so dejavniki tveganja za slabo duševno zdravje in izgorelost (Hauke et al., 2011).

Delavci v zaprtih prostorih

Notranji delavci so izpostavljeni tudi tveganju podnebnega stresa, ki se lahko med vročinskimi valovi poveča, zlasti tisti, ki delajo v slabo hlajenih stavbah ali okoljih z visoko industrijsko proizvodnjo toplote, opravljajo težka fizična dela ali morajo osebno zaščitno opremo uporabljati v toplotnih razmerah. To vključuje sektorje oskrbe z električno energijo, plinom in vodo ter proizvodnje (npr. kovin) (Ciuha idr., 2019; Fatima idr., 2021).

Visoke temperature povečujejo tudi ravni CO2 v zaprtih prostorih, kar lahko zmanjša kognitivne sposobnosti (Kapalo idr., 2020). Visoke temperature v kombinaciji z onesnaževali zraka v zaprtih prostorih lahko poslabšajo tudi tako imenovani „sindrombolne stavbe“ (Nazaroff, 2013).

Zdravstveni delavci

Za zdravstvene delavce lahko uporaba osebne zaščitne opreme v vročih razmerah nenamerno prispeva k toplotnemu stresu. V študiji med zdravstvenimi delavci v Nemčiji je več kot 95 % anketiranih medicinskih sester, ki delajo s pacienti s COVID-19 in nosijo osebno varovalno opremo, poročalo o izčrpanosti v vročem vremenu, 93 % oziroma 86 % pa o težavah z dihanjem in poslabšanju koncentracije (Jegodka et al., 2021). Veliko povpraševanje po zdravstvenem varstvu med vročinskimi valovi lahko povzroči veliko delovno obremenitev, stresne in fizično zahtevne pogoje za zdravstvene delavce. Poleg tega se evropski zdravstveni delavci starajo, zato postajajo bolj dovzetni za vročinski stres in druga tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delež ljudi, starejših od 50 let, ki delajo v zdravstvenem sektorju, se je med letoma 2008 in 2016 povečal za skoraj 25 % (s 27,6 % na 34,1 % vseh zdravstvenih delavcev (Evropska komisija, 2017). V mestnih okoljih je osrednja lokacija bolnišnic pogosto povezana z dodatno izpostavljenostjo visokim temperaturam prek učinka UHI; skoraj polovica mestnih bolnišnic v Evropi se sooča z močnim učinkom univerzalnega zdravstvenega zavarovanja.

Predvideni učinki

Breme več nevarnosti pri delu, ki so občutljive na podnebne spremembe, naj bi se v prihodnosti še povečalo. Ti vplivi bodo po vsej Evropi verjetno različni, pri čemer se pričakuje, da bodo najbolj prizadeli regije, ki so trenutno izpostavljene visokim temperaturam. Regije z zmernim podnebjem, kjer so delavci manj aklimatizirani za delo v vročih razmerah, se lahko v nenadnih vročih obdobjih soočajo s povečanimi poklicnimi tveganji. Čeprav se ljudje lahko fiziološko prilagodijo na delo v vročih razmerah, aklimatizacija traja več dni in je odvisna od okoljskih in poklicnih dejavnikov ter dejavnikov življenjskega sloga (Ioannou idr., 2022). Medtem ko naj bi bili negativni učinki prihodnjega segrevanja v Evropi manjši v primerjavi z drugimi regijami na svetu (Dasgupta et al. 2021), delavci v južni Evropi, vključno s Ciprom, Južnim Egejskim morjem (Grčija), Balearskimi otoki (Španija) in Ligurijo (Italija), naj bi bili najbolj prizadeti zaradi povečanega tveganja vročinskega stresa, v teh regijah pa se pričakuje največje zmanjšanje efektivne delovne sile v sektorju dela na prostem (Dasgupta et al. 2021).

Širši vplivi podnebnih sprememb lahko pomembno vplivajo na okoliščine dela. Potreba po prilagoditvi pridelkov spreminjajočim se podnebnim razmeram lahko na primer močno vpliva na kmetijski sektor po vsej Evropski uniji in povzroči velik pritisk na kmete, da se prilagodijo, ter korenite spremembe organizacije dela in s tem tveganja za delavce (Jones idr., 2020). Vendar posledice naraščajočih temperatur za številne industrijske sektorje ostajajo večinoma neocenjene. Poleg tega je zelo malo informacij o stroških vplivov na zdravje delavcev, povezanih s podnebnimi spremembami, ki bi bili v veliki meri odvisni od ukrepov, sprejetih za obravnavanje tveganj vročine pri delu, bodisi na ravni politike, sektorja ali podjetja.

Politični odzivi

Evropska okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu (Direktiva 89/391 EGS), sprejeta leta 1989, se izvaja v vseh državah članicah EU in zagotavlja splošni okvir za varstvo delavcev. Delodajalci morajo izvesti oceno tveganja na delovnem mestu in določiti preventivne ukrepe za zaščito delavcev pred kakršnim koli tveganjem na delovnem mestu, pri čemer morajo upoštevati hierarhijo nadzora ter dati prednost tehničnim in organizacijskim ukrepom pred osebnimi. Nekatera tveganja za varnost in zdravje pri delu obravnavajo posebne direktive in nacionalni predpisi, s katerimi se izvajajo (npr. v zvezi z delovnimi mesti in stroji).

Izpostavljenost toploti in UV-žarkom

Na nacionalni ravni ima Ciper predpise, ki urejajo vročinski stres pri delavcih. Druge države (npr. Grčija) razvijajo zakonodajo (Ioannou idr., 2022). V nekaterih državah so priporočene temperaturne omejitve ali okvirne temperature vključene v predpise o delovnem mestu ali kolektivne pogodbe. Ti so odvisni od vrste dela (npr. lahko delo v primerjavi s težkim fizičnim delom) ali lokacije delovnega mesta (npr. delo na prostem, v zaprtih prostorih ali pisarniško delo).

Obstajajo smernice za zaščito pred UV sevanjem in toploto pri delu v različnih delovnih okoljih. Za gasilce je na primer Evropski sindikalni inštitut (ETUI) skupaj z Evropsko zvezo sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) objavil vodnik o delovnih pogojih gasilcev, izzivih tveganj vročine in dima, fizičnih in psihosocialnih tveganjih ter prednostnih nalogah za preprečevanje (Scandella, 2012).

Na evropski ravni so na voljo smernice za obravnavanje toplotnih tveganj pri delu (EU-OSHA, 2023b). Delodajalci bi morali pripraviti akcijske načrte za toploto – v kombinaciji s sistemom zgodnjega opozarjanja, če je na voljo, kot je aplikacija SunSmart Global UV (Modenese, 2022) ali orodje za opozarjanje na toploto, razvito v projektu Heat-Shield (Flouris et al., 2017). Ozaveščanje o vplivih na zdravje pri delu in prilagoditvenih rešitvah za delavce in delodajalce je pomembno (Morris idr., 2021). Delodajalci se morajo pri vseh preventivnih ukrepih ali akcijskih načrtih posvetovati s svojimi delavci in jih usposobiti za izvajanje ukrepov.

Obdobja manjše intenzivnosti dela in krajšega delovnega časa pomagajo pri prilagajanju vročini, zlasti v prvih dneh izpostavljenosti toploti. Zato bi morali delodajalci vzpostaviti programe aklimatizacije za delavce (glej na primer NIOSH, 2016). Organizacijski ukrepi vključujejo prilagajanje urnikov dela in načrtovanje fizično zahtevnega dela, ko je hladnejše (zgodnje jutro ali pozno zvečer), ter odmorov, odvisnih od temperature, ali smernic za delo od doma.

Biološki dejavniki

V skladu z direktivo o bioloških dejavnikih morajo delodajalci oceniti tveganja na delovnem mestu zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom in se po možnosti izogibati izpostavljenosti ali jo zmanjšati. V skladu z Direktivo ustrezen zdravstveni nadzor delavcev pred izpostavljenostjo in nato v rednih časovnih presledkih. Če delavec zaradi izpostavljenosti zboli za okužbo ali boleznijo, bi bilo treba nadzor ponuditi drugim delavcem. Učinkovita cepiva morajo biti brezplačno na voljo delavcem, ki še niso imuni na biološke dejavnike, katerim bodo verjetno izpostavljeni. V nekaterih evropskih državah se stroški cepljenja proti TBE povrnejo posameznikom s tveganjem izpostavljenosti pri delu, npr. v Sloveniji (obvezno cepljenje), Estoniji in na Slovaškem (priporočeno cepljenje) (Steffen, 2019).

V nekaterih državah so delavcem na voljo posebne smernice, na primer smernice za delo v kmetijstvu ali gozdarstvu v Nemčiji (TRBA 230).

Poleg tega je treba delavcem zagotoviti navodila o tem, kaj storiti v primeru resnih incidentov, delodajalci pa morajo voditi evidenco delavcev, izpostavljenih nekaterim biološkim dejavnikom.