cvetni prah

Cvetni prah številnih rastlinskih vrst povzroča alergijske bolezni, kot so seneni nahod, astma in konjunktivitis, ki prizadenejo 40 % Evropejcev. Podnebne spremembe povečujejo dolžino sezone cvetnega prahu, koncentracijo in alergenost, poslabšujejo simptome alergije in vplive na zdravje. Onesnaženost zraka povečuje alergenost cvetnega prahu, kombinirana izpostavljenost pa lahko poveča astmo in alergijske reakcije.

Zdravstvena vprašanja

Na tisoče rastlinskih vrst vsako leto sprosti svoj cvetni prah v zrak. Vpliv na zdravje ljudi je očiten predvsem pri alergijskih boleznih, saj lahko izpostavljenost alergenom zaradi cvetnega prahu v zraku ali njegovega vdihavanja sproži alergijske odzive nosu (alergijski rinitis, splošno znan kot seneni nahod), oči (rino konjunktivitis) in bronhijev (bronhialna astma). Prevalenca alergije na cvetni prah v evropskem prebivalstvu je ocenjena na 40 %, zaradi česar je eden najpogostejših alergenov v Evropi (D’Amato et al., 2007). Tudi nizke koncentracije cvetnega prahu v zraku lahko že povzročijo simptome alergije pri zelo občutljivih osebah. Alergijske reakcije na cvetni prah so pomemben vzrok za motnje spanja, slabše duševno počutje in slabšo kakovost življenja, izgubo produktivnosti ali slabšo šolsko uspešnost otrok ter s tem povezane stroške zdravstvenega varstva. Velika večina bolnikov z alergijami (90 %) naj bi bila nezdravljena ali slabo zdravljena, kljub dejstvu, da je ustrezno zdravljenje alergijskih bolezni na voljo po precej nizkih stroških (Zuberbier et al., 2014).

Vloga cvetnega prahu pri razvoju in resnosti alergijskih bolezni je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s trajanjem izpostavljenosti (povezano z dolžino sezone cvetnega prahu in časom, porabljenim v alergenem okolju), intenzivnostjo izpostavljenosti (povezano s koncentracijo cvetnega prahu v zraku) in alergenostjo cvetnega prahu. Ti dejavniki imajo veliko geografsko in časovno variabilnost, kar povzroča razlike v razširjenosti alergijskega rinitisa, povezanega s cvetnim prahom, med lokacijami in obdobji (Bousquet, 2020).

V Evropi so trave (družinaPoaceae) zaradi širokega geografskega razpona glavni vzrok alergijskih reakcij zaradi cvetnega prahu (García-Mozo, 2017). Med drevesi najbolj alergen cvetni prah proizvajajo breza v severni, srednji in vzhodni Evropi ter oljke in ciprese v sredozemskih regijah. Alergeni cvetni prah proizvaja tudi več zelnatih rastlin. Ragweed (Ambrosia artemisiifolia) zahteva posebno pozornost kot potencialna invazivna vrsta v Evropi, ki zelo spodbuja alergije.

Alergije na cvetni prah so običajno zelo sezonske. V večini evropskih držav glavna sezona cvetnega prahu, ki zajema izpuste cvetnega prahu različnih rastlinskih vrst, traja približno šest mesecev, od pomladi do jeseni, z geografskimi razlikami, ki so odvisne od podnebja in vegetacije (Bousquet, 2020). Evropska akademija za alergijo in klinično imunologijo (EAACI) določa začetek sezone cvetnega prahu za različne vrste na podlagi koncentracij cvetnega prahu v zraku, ki vplivajo na zdravje ljudi. Začetek sezone cvetnega prahu trave je na primer opredeljen, kadar je v petih od sedmih zaporednih dni več kot 10 zrn cvetnega prahu trave/m3 zraka, vsota cvetnega prahu v teh petih dneh pa je več kot 100 zrn cvetnega prahu/m3 zraka (Pfaar et al., 2017). Obiski oddelkov za nujne primere in hospitalizacije se povečajo, kadar koncentracija cvetnega prahu trave preseže 10 oziroma 12 zrn/m3 zraka (Becker idr., 2021). Podobna merila obstajajo za brezo, cipreso, oljko in ragweed (Pfaar idr., 2020).

Tveganje za alergijo je odvisno od koncentracije cvetnega prahu v zraku. Vendar se lahko število alergenov, ki jih sprosti zrno cvetnega prahu (ki se odraža v tako imenovani moči alergena cvetnega prahu), razlikuje glede na regijo, letni čas, onesnaževala zraka, vlažnost in obdobja neviht (Tegart idr., 2021). Zrna cvetnega prahu poleg alergenov sproščajo tudi najrazličnejše bioaktivne snovi, vključno s sladkorji in lipidi. Pri vdihavanju teh snovi lahko tudi spodbudijo alergijske reakcije in določijo resnost alergijske reakcije na cvetni prah (t. i. alergenost cvetnega prahu) (Gilles et al., 2018). Poleg tega se lahko alergenost nekaterih vrst cvetnega prahu poveča zaradi okoljskih dejavnikov, kot so onesnaževala zraka. Dolgoročne visoke ravni NO₂ v mestnih okoljih so povezane s povečano alergenostjo cvetnega prahu številnih vrst, vključno z brezo (Gilles et al., 2018; Plaza idr., 2020). Tudi ozon bi lahko povečal alergenost (Sénéchal et al., 2015). Zato ima lahko kombinirana izpostavljenost onesnaževalom zraka in alergenom sinergijski učinek na astmo in alergijo (Rouadi idr., 2020).

Izpostavljenost cvetnemu prahu lahko povzroči tudi vnetje sluznic, s čimer se poveča verjetnost okužb dihal, tudi pri nealergičnih osebah (Becker idr., 2021). Študija Damialis et al. (2021)je preizkusila korelacijo med stopnjami okužb s COVID-19 in koncentracijami cvetnega prahu med prvim valom pandemije spomladi 2020, pri čemer je upoštevala zavajajoče dejavnike, kot so vlažnost, temperatura, gostota prebivalstva in ukrepi omejitve gibanja. Ugotovljeno je bilo, da koncentracije cvetnega prahu v povprečju pojasnjujejo 44 % variabilnosti stopnje okužbe z višjimi stopnjami pri višjih koncentracijah cvetnega prahu (Damialis idr., 2021).

Modeliran odstotek populacije, preobčutljive za cvetni prah navadnega grinta, ob izhodišču (levo) in v prihodnosti ob predpostavki scenarija zmernih emisij toplogrednih plinov (RCP 4.5; pravilno)

_{Vir: Lake idr., 2017}

Opazovani učinki

V zadnjih desetletjih se je v Evropi povečala razširjenost alergij, ki jih povzroča cvetni prah. Tega povečanja ni mogoče pojasniti zgolj s spremembami genetike ali zdravstvenega stanja populacije (D’Amato et al., 2007, 2020; Becker idr., 2021). Povečanje razširjenosti teh bolezni je lahko povezano z boljšo higieno, večjo uporabo antibiotikov in cepljenjem ter spremembami življenjskega sloga, prehranjevalnih navad in onesnaženosti zraka (de Weger idr., 2021). Poleg tega podnebne spremembe na več načinov vplivajo na izpostavljenost cvetnemu prahu in alergijsko preobčutljivost, vključno s premikom in podaljšanjem sezone cvetnega prahu, spremembami koncentracije cvetnega prahu in alergenostjo ter spremembami v geografski porazdelitvi cvetnega prahu.

cvetni prah: sezonske izmene in podaljšanje sezone

Tako začetek kot trajanje sezone cvetnega prahu sta odvisna od meteoroloških spremenljivk, predvsem temperature. Kot odziv na globalno segrevanje rastline spreminjajo čas svojih razvojnih faz, vključno s cvetenjem in sproščanjem cvetnega prahu. Celovita študija globalnih naborov podatkov o cvetnem prahu je poudarila povečanje trajanja sezone cvetnega prahu (v povprečju za 0,9 dneva na leto) in obremenitve s cvetnim prahom v zadnjih 20 letih (Ziska et al., 2019). Na mestnih območjih, kjer živi večina Evropejcev, se zaradi višjih temperatur, ki jih še zaostruje učinek mestnega toplotnega otoka, začne zgodnejša sezona cvetnega prahu (D’Amato idr., 2014). Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb na podlagi podatkov o temperaturi zraka prikazuje sezono cvetnega prahu breze, ki se je začela med letoma 2010 in 2019 ter kaže regionalne razlike pri napredovanju začetka sezone cvetnega prahu. Kljub temu tudi sevanje, padavine in vlaga vplivajo na sproščanje cvetnega prahu in prevoz v zraku, čeprav manj kot temperatura.

cvetni prah: koncentracija in alergenost

Toplejše razmere in povišane atmosferske koncentracije CO2 spodbujajo rast rastlin. To lahko poveča koncentracijo cvetnega prahu in alergenov v zraku ter alergenost cvetnega prahu, kar povečuje tveganje za alergijske reakcije (Beggs, 2015; Ziska idr., 2019). Tudi spremenjene razmere vlažnosti, ekstremni vremenski pojavi in nevihte med sezono cvetnega prahu povzročajo višje koncentracije cvetnega prahu in alergenov v zraku, kar vodi do hujših alergijskih reakcij in napadov astme (Shea et al., 2008; Wolf et al., 2015; D’Amato idr., 2020).

cvetni prah: geografske spremembe

Globalno segrevanje in s tem povezano podaljšanje rastne sezone omogočata selitev invazivnih rastlinskih vrst v Evropi proti severu, tudi tistih, ki sproščajo alergeni cvetni prah. Uvedba novih alergenov lahko poveča lokalno preobčutljivost, tj. proces, v katerem ljudje postanejo občutljivi ali alergični zaradi izpostavljenosti alergenom (Confalonieri et al., 2007). Poseben primer je Ragweed (Ambrosia),ki je bil v Evropi uveden pred več desetletji z ameriške celine s prometom. Cvetni prah ragweeda je zelo alergen in se sprošča razmeroma pozno v sezoni (v začetku septembra), kar lahko povzroči dodaten val alergij in podaljšanje alergijske sezone (Vogl et al., 2008; Chen idr., 2018). Poročali so že o pomembnih zdravstvenih in gospodarskih vplivih na območjih, ki jih je napadel grint v srednji in vzhodni Evropi, Franciji in Italiji (Makra et al., 2005). Medtem ko je širjenje grga v Evropi predvsem posledica prometa in kmetijskih dejavnosti, podnebne spremembe olajšujejo kolonizacijo novih območij. Poleg tega se lahko zrna cvetnega prahu navadne grupe zlahka prevažajo po zraku na stotine do tisoče kilometrov, kar povzroča največje število cvetnega prahu in s tem povezane simptome alergije na območjih, kjer ragweed še ni razširjen (Chen et al., 2018).

Predvideni učinki

Pričakuje se, da bodo vplivi podnebnih sprememb na sezone cvetnega prahu, koncentracije in alergenost v prihodnosti povzročili večjo izpostavljenost evropskega prebivalstva cvetnemu prahu in aeroalergenom. To bo povečalo verjetnost novih alergijskih preobčutljivosti, tudi pri prvotno šibkih alergenih (de Weger idr., 2021). V skladu s scenarijem srednjih emisij toplogrednih plinov (RCP 4.5) naj bi se preobčutljivost na grint razširila po vsej Evropi in se v nekaterih državah do leta 2050 povečala na 200 % (Lake idr., 2017).

Pri že preobčutljivih posameznikih se pričakuje, da se bosta trajanje in resnost alergijskih simptomov zaradi podnebnih sprememb povečala zaradi daljših sezon cvetnega prahu in večje alergenosti cvetnega prahu. Če se obdobje, v katerem so ljudje izpostavljeni cvetnemu prahu, podaljša, bo izogibanje alergenom kot strategija obvladovanja postalo bolj zapleteno, kar bo vplivalo na duševno dobro počutje.

Podnebne spremembe aeroalergenov in z njimi povezane sprožene alergijske reakcije naj bi vplivale na razširjenost astme in s tem povezane zdravstvene stroške (zdravila, nujni obiski v bolnišnicah) (Anderegg idr., 2021). Poleg tega visoke temperature in vročinski valovi, za katere se pričakuje, da bodo zaradi spreminjajočega se podnebja vse pogostejši in dolgotrajnejši, poslabšujejo težave z dihanjem in povečujejo umrljivost oseb z astmo in drugimi težavami z dihanjem, ki so posledica alergij (D’Amato idr., 2020). Poleg tega se lahko dovzetnost ljudi za virusne okužbe poveča s poslabšanjem vnetja dihal in oslabitvijo imunskih odzivov, ki jih povzročajo alergeni in cvetni prah (Gilles idr., 2020).

Zelena infrastruktura v mestih, nameščena kot ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, lahko v prihodnosti poveča tudi obremenitev s cvetnim prahom in alergijske reakcije (Cheng in Berry, 2013). Študija primera na 18 zelenih površinah v Bruslju je pokazala, da naj bi se alergeni potencial mestnih parkov podvojil zaradi kombiniranih sprememb trajanja sezon cvetnega prahu, alergenosti cvetnega prahu in stopenj preobčutljivosti prebivalstva (Aerts et al., 2021). Upoštevanje ustreznih drevesnih vrst za mestna okolja je ključnega pomena pri oblikovanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in sodelovanju pri prostorskem načrtovanju, da bi se izognili poslabšanju tveganj alergij.

Politični odzivi

Koncentracije cvetnega prahu različnih dreves in trav se redno spremljajo v vseh evropskih državah. Meritve se uporabljajo za določitev začetka in trajanja ter intenzivnosti sezone cvetnega prahu. Meritve se v kombinaciji s kemičnimi transportnimi modeli uporabljajo tudi za vzpostavitev sistemov tveganja za alergije, ki se uporabljajo v informacijah o cvetnem prahu ali sistemih zgodnjega opozarjanja. Portal o cvetnem prahu, ki izhaja iz partnerstva med evropsko mrežo za aeroalergene in Copernicusovo storitvijo za spremljanje ozračja (CAMS), zagotavlja dnevno posodobljene napovedi koncentracije cvetnega prahu in ocene tveganja za alergije za vse evropske države.

Za razliko od ravni cvetnega prahu ni rutinskih meritev na ravni alergenov, niti za število alergenov v zrnu cvetnega prahu niti za koncentracijo alergenov v zraku. Dostop do te vrste kazalnika bi kljub temu pomagal pojasniti pojav simptomov alergije pred sezono, zlasti v razmerah, v katerih visoke ravni onesnaženosti zraka sovpadajo z nizkimi koncentracijami cvetnega prahu (Cabrera et al., 2021).

Določitev splošnih pragov koncentracij cvetnega prahu, pomembnih za vse populacije, je težavna, saj so učinki na zdravje odvisni tudi od občutljivosti osebe (Becker idr., 2021). Kljub temu lahko informacijske storitve o cvetnem prahu pomagajo posameznim bolnikom, da se izognejo negativnim zdravstvenim rezultatom, zlasti pri spremljanju cvetnega prahu in dokumentiranju natančnih posameznih simptomov. Aplikacije za pametne telefone, ki združujejo posamezne podatke o simptomih in koncentracije cvetnega prahu, bi se lahko na primer uporabile za določitev pragov osebnega cvetnega prahu in učinkovitejše zmanjšanje vplivov na zdravje (Becker idr., 2021).

Diagnoza, upravljanje in obvladovanje

Alergija na cvetni prah je premalo diagnosticirana in pogosto nezdravljena ali slabo obdelana. Zato je potrebno ozaveščanje o vplivu alergij, da bi ljudem pomagali prepoznati, preprečiti in obvladovati simptome alergije. Potrebno je diagnosticirati vrsto cvetnega prahu, ki povzroča alergijo, in začeti alergijska zdravila pred začetkom sezone cvetnega prahu. Med sezono cvetnega prahu preprečevanje in obvladovanje simptomov temelji predvsem na izogibanju izpostavljenosti alergenom. Priporočila segajo od izogibanja na prostem, nošenja sončnih očal, izogibanja sušenju oblačil zunaj, ohranjanja zaprtih oken in drugih. EAACI ima posebno spletno stran za bolnike s priporočili, več držav pa ima tudi nacionalne organizacije bolnikov, ki lahko svetujejo bolnikom z alergijami.

Premisleki v zvezi s prostorskim načrtovanjem

Vzpostavitev hipoalergenih zelenih površin v mestih in njihovi bližini s skrbno izbiro drevesnih vrst (Aerts idr., 2021) lahko zmanjša razširjenost alergij na cvetni prah. Katera drevesna vrsta je primerna, je odvisno od kraja, pri izbiri pa je treba upoštevati predvidene podnebne spremembe. Odstranitev alergenih dreves z obstoječih zelenih površin ni priporočljiva, da se ohranijo biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, ki med drugim podpirajo prilagajanje visokim temperaturam v okviru podnebnih sprememb (Aerts idr., 2021).

Nadzorni ukrepi

Nedavna invazija navadnega zelo alergenega grga (Ambrosia)je številne evropske države spodbudila k razvoju in izvajanju kemičnih in mehanskih metod nadzora. Poleg tega Direktiva 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski krmi določa pravni standard za koncentracijo semen ambrozije v krmi, da se prepreči nadaljnje širjenje rastline. Podobno semenske mešanice za ptice ne smejo vsebovati več kot 50 miligramov semen Ambrosia na kilogram.

Uvedba biološkega sredstva za zatiranje Ambrosie, kot je severnoameriški listni hrošč, bi lahko zmanjšala pojavnost ragweeda v Evropi in zmanjšala število bolnikov za približno 2,3 milijona, zdravstvene stroške pa za 1,1 milijarde EUR na leto (Schaffner idr., 2020). Vendar lahko uvedba biotičnih agensov negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, saj škoduje neciljnim poljščinam in avtohtonim rastlinskim vrstam, zato je treba k njim pristopiti previdno.

Povezani viri

Indicator

Four-day forecast of ground-level pollen

Map viewer

Sklici

Aerts, R., idr., 2021, „Tree cvetni prah allergy risks and changes across scenarios in urban green spaces in Brussels, Belgium“ (Tveganja alergije na cvetni prah in spremembe scenarijev v mestnih zelenih prostorih v Bruslju, Belgija), Landscape and Urban Planning 207, str. 104001. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2020.104001.
Anderegg, W.R.L. in drugi, 2021, „Anthropogenic climate change is worsening North American cvetni prah seasons“ (Antropogene podnebne spremembe poslabšujejo severnoameriške sezone cvetnega prahu), Proceedings of the National Academy of Sciences, 118(7), str. e2013284118. https://doi.org/10.1073/pnas.2013284118.
Becker, J., et al., 2021, „Threshold values of grass cvetni prah (Poaceae) concentrations and increase in emergency department visits, hospital admissions, drug consumption and alergij symptoms in patients with alergij rhinitis: a systematic review“, Aerobiologia, 37(4), str. 633–662. https://doi.org/10.1007/s10453-021-09720-9.
Beggs, P.J., 2015, „Environmental Alergens: from Asthma to Hay Fever and Beyond“, Current Climate Change Reports, 1(3), str. 176–184.https://doi.org/10.1007/s40641-015-0018-2.
Bousquet, 2020, „Allergic rhinitis“, Nature Reviews Disease Primers, 6(1), str. 1–1. https://doi.org/10.1038/s41572-020-00237-y.
Cabrera, M., idr., 2021, „Influence of environmental drivers on allergy to cvetni prah grains in a case study in Spain (Madrid)“ (Vpliv okoljskih dejavnikov na alergijo na zrna cvetnega prahu v študiji primera v Španiji (Madrid): meteorološki dejavniki, onesnaževala in koncentracija aeroalergenov v zraku“, Environmental Science and Pollution Research International, 28(38), str. 53614–53628. https://doi.org/10.1007/s11356-021-14346-y.
Cariñanos, P., Casares-Porcel, M., in Quesada-Rubio, J.-M., 2014, „Ocena alergenega potenciala mestnih zelenih površin: A case-study in Granada, Španija“, Landscape and Urban Planning, 123, str. 134–144. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2013.12.009.
Chen, K.-W., et al., 2018, „Ragweed Pollen Allergy: Breme, značilnosti in upravljanje uvoženega alergenskega vira v Evropi“, Mednarodni arhiv alergij in imunologije, 176(3–4), str. 163–180. https://doi.org/10.1159/000487997.
Cheng, J. J., in Berry, P., 2013, Health co-benefits and risks of public health adaptation strategies to climate change: a review of current literature“, International Journal of Public Health, 58(2), str. 305–311. https://doi.org/10.1007/s00038-012-0422-5.
Confalonieri, U., et al., 2007) Zdravje ljudi. Podnebne spremembe 2007: vplivi, prilagajanje in ranljivost. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Prispevek delovne skupine II k četrtemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe), M. L. Parry, O. F. Canziani, J. P. Palutikof, P. J. van der Linden in C. E. Hanson, Eds., Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo, 391–431.
D’Amato, G., et al., 2007, „Allergenic cvetni prah in pelodna alergija v Evropi“, Alergija, 62(9), str. 976–990. https://doi.org/10.1111/j.1398-9995.2007.01393.x.
D’Amato, G. in drugi, 2014, Climate change and respiratory diseases (Podnebne spremembe in bolezni dihal), Evropski pregled dihal, 23(132), str. 161–169. https://doi.org/10.1183/09059180.00001714.
D’Amato, G. in drugi, 2020, „The effects of climate change on respirator allergy and astma induced by pelllen and mold alergens“ (Učinki podnebnih sprememb na respiratorno alergijo in astmo zaradi cvetnega prahu in alergenov plesni), Alergija, 75(9), str. 2219–2228. https://doi.org/10.1111/all.14476.
Damialis, A., et al., 2021, „Higher airborne cvetni prah concentrations correlated with increased SARS-CoV-2 infection rates, as evidenced from 31 countries across the world“ (Višje koncentracije cvetnega prahu v zraku, povezane s povečanimi stopnjami okužb s SARS-CoV-2, kot je razvidno iz 31 držav po vsem svetu), Proceedings of the National Academy of Sciences, 118(12), str. e2019034118. https://doi.org/10.1073/pnas.2019034118.
García-Mozo, H., 2017, Poaceae cvetni prah kot vodilni aeroalergen na svetu: A review“, Alergija, 72(12), str. 1849–1858. https://doi.org/10.1111/all.13210
Gilles, S., et al., 2018, The role of environmental factors in allergy: A critical reappraisal“, Eksperimentalna dermatologija, 27(11), str. 1193–1200. https://doi.org/10.1111/exd.13769.
Gilles, S. in drugi, 2020, „Pollen exposure slabi prirojeno obrambo pred respiratornimi virusi“, Alergija, 75(3), str. 576–587. https://doi.org/10.1111/all.14047.
Lake, I.R., et al., 2017, „Climate Change and Future Pollen Allergy in Europe“ (Podnebne spremembe in prihodnja alergija na cvetni prah v Evropi), Environmental Health Perspectives, 125(3), str. 385–391. https://doi.org/10.1289/EHP173.
Makra, L., et al., 2005, „The history and impacts of airborne Ambrosia (Asteraceae) pelod in Hungary“ (Zgodovina in vplivi cvetnega prahu Ambrosie (Asteraceae) v zraku na Madžarskem), Grana, 44(1), str. 57–64. https://doi.org/10.1080/00173130510010558.
Pfaar, O. in drugi, 2017, Defining cvetnega prahu exposure times for clinical trials of alergen immunotherapy for pelllen-induced rhinoconjunctivitis – an EAACI position paper (Opredelitev časa izpostavljenosti cvetnemu prahu za klinična preskušanja imunoterapije z alergeni za rinokonjunktivitis, povzročen s cvetnim prahom – dokument o stališču EAACI), alergija, 72(5), str. 713–722, https://doi.org/10.1111/all.13092.
Pfaar, O., idr., 2020, „Pollen season is reflect on simptom load for grass and breza pelod-induced allergic rhinitis in different geographic areas – An EAACI Task Force Report“ (Sezona cvetnega prahu se odraža v obremenitvi s simptomi alergijskega rinitisa, povzročenega s cvetnim prahom trave in breze, na različnih geografskih območjih – poročilo projektne skupine EAACI), Alergija, 75(5), str. 1099–1106. https://doi.org/10.1111/all.14111.
Plaza, M. P., et al., 2020, „Atmospheric pollutants and their association with olive and grass aeroallergen concentrations in Córdoba (Spanija)“ (Onesnaženost zraka in njihova povezava s koncentracijami aeroalergenov v oljkah in travi v Córdobi (Španija)), Environmental Science and Pollution Research International, 27(36), str. 45447–45459. https://doi.org/10.1007/s11356-020-10422-x.
Rouadi, P. W., idr., 2020, „Immunopathological features of air pollution and its impact on inflammatory airway diseases (IAD)“ (Imunopatološke značilnosti onesnaženosti zraka in njen vpliv na vnetne bolezni dihal), The World Allergy Organization Journal, 13(10), str. 100467, https://doi.org/10.1016/j.waojou.2020.100467.
Schaffner, U., idr., 2020, „Biological plevel control to relieve million from Ambrosia alergij in Europe“ (Biološki nadzor plevela za lajšanje milijonov ambrozijskih alergij v Evropi), Nature Communications, 11(1), str. 1745. https://doi.org/10.1038/s41467-020-15586-1.
Sénéchal, H. in drugi, 2015, A Review of the Effects of Major Atmospheric Pollutants on Pollen Grains, Pollen Content, and Allergenicity (Pregled učinkov večjih onesnaževal zraka na cvetni prah, vsebnost cvetnega prahu in alergenost), The Scientific World Journal, 2015, str. e940243. https://doi.org/10.1155/2015/940243.
Shea, K. M., et al., 2008, „Climate change and allergic disease“ (Podnebne spremembe in alergijske bolezni), The Journal of Allergy and Clinical Immunology, 122(3), str. 443–453; kviz 454–455. https://doi.org/10.1016/j.jaci.2008.06.032.
Tegart, L. J., et al., 2021, „Potentnost peloda“: razmerje med številom cvetnega prahu v ozračju in izpostavljenostjo alergenom“, Aerobiologia, 37(4), str. 825–841. https://doi.org/10.1007/s10453-021-09726-3.
Vogl, G., et al., 2008, „Modelling the spread of ragweed: Učinki habitata, podnebne spremembe in širjenje“, The European Physical Journal Special Topics, 161(1), str. 167–173. https://doi.org/10.1140/epjst/e2008-00758-y.
de Weger, L.A., et al., 2021, Long-Term Pollen Monitoring in the Benelux: Evaluation of Allergenic Pollen Levels and Timeoral Variations of Pollen Seasons (Vrednotenje ravni alergenega cvetnega prahu in časovnih sprememb letnih časov cvetnega prahu), Frontiers in Allergy, 2. https://doi.org/10.3389/falgy.2021.676176.
Wolf, T. in drugi, 2015, The Health Effects of Climate Change in the WHO European Region (Učinki podnebnih sprememb na zdravje v evropski regiji SZO), Climate, 3(4), str. 901–936. https://doi.org/10.3390/cli3040901
Ziska, L.H., et al., 2019, „Temperaturne spremembe številčnosti in sezonskosti cvetnega prahu, ki se prenaša po zraku, na severni polobli: retrospektivna analiza podatkov“, The Lancet Planetary Health, 3(3), str. e124–e131. https://doi.org/10.1016/S2542-5196(19)30015-4.
Zuberbier, T., et al., 2014, Economic burden of inadequate management of allergic diseases in the European Union: a GA2LEN review“, Alergija, 69(10), str. 1275–1279. https://doi.org/10.1111/all.12470.

cvetni prah

Zdravstvena vprašanja

Opazovani učinki

cvetni prah: sezonske izmene in podaljšanje sezone

cvetni prah: koncentracija in alergenost

cvetni prah: geografske spremembe

Predvideni učinki

Politični odzivi

Diagnoza, upravljanje in obvladovanje

Premisleki v zvezi s prostorskim načrtovanjem

Nadzorni ukrepi

Povezani viri

Sklici

Language preference detected

Exclusion of liability