Ultravijolično (UV) sevanje

Dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom lahko povzroči sončne opekline, staranje kože, očesne bolezni in kožnega raka. Na ravni UV-žarkov vplivajo stratosferski ozon, aerosoli, oblaki in podnebne spremembe. Podnebne spremembe spreminjajo vzorce izpostavljenosti UV-žarkom po vsej Evropi, regionalne razlike pa so posledica atmosferskih razmer. Naraščajoče temperature lahko povečajo aktivnost na prostem in izpostavljenost UV-žarkom, zaradi česar so vedenjske spremembe ključni dejavnik prihodnjih tveganj za nastanek kožnega raka.

Zdravstvena vprašanja

sončne opekline (tj. pordelost kože; ali sončni eritem) in strojenje so najbolj znani učinki prekomerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom (UV) na zdravje ljudi (DWD, 2015). Kronična izpostavljenost UV sevanju lahko povzroči degenerativne spremembe v celicah, vlaknatih tkivih in krvnih žilah, kar lahko v celotnem življenju povzroči nemelanomski kožni rak. Periodična izpostavljenost visokim odmerkom UV-žarkov, ki povzročajo sončne opekline, zlasti v otroštvu, je povezana z (malignim) melanomom (resnejšim tipom kožnega raka, ki je eden od vzrokov smrti zaradi raka) (DWD, 2015), zlasti med tistimi s tipi kože, ki so nagnjeni k gorenju (IARC, n.d.).

Dolgotrajna izpostavljenost UV sevanju ima vlogo pri razvoju katarakte in drugih očesnih bolezni, ki so odgovorne za velik delež okvar vida po vsem svetu. Pojavijo se lahko tudi nenormalne kožne reakcije zaradi občutljivosti na svetlobo, kot so fotodermatoze in fototoksične reakcije na zdravila (Lucas et al., 2019).

Vendar so majhne količine UV-sevanja bistvene za sintezo vitamina D, ki je potrebna za zdravje kosti (SERC, n.d.) in imunsko funkcijo s koristmi za kožne bolezni, kot je luskavica (Lucas et al., 2019). Zato je zmerna izpostavljenost sončni svetlobi koristna za zdravje, zlasti v višjih geografskih širinah. WHO et al. (2002) „Globalsolar UV Index – A Practical Guide“ (Globalni sončni UV-indeks – praktični vodnik)povzema učinke izpostavljenosti UV-sevanju na zdravje.

Kliknite na pregledovalnik zemljevida za dostop do štiridnevne napovedi indeksa UV, ki jo je pripravila Copernicusova storitev za spremljanje ozračja (CAMS).

Opazovani učinki

Pojavnost malignega melanoma pri populacijah s pošteno kožo se je v zadnjih desetletjih povečala, večinoma v povezavi z osebnimi navadami v zvezi z izpostavljenostjo soncu (DWD, 2015; Lucas idr., 2019). Po vsem svetu bi lahko 76 % novih primerov melanoma pripisali ultravijoličnemu sevanju, predvsem v Severni Ameriki, Evropi in Oceaniji (Hiatt in Beyeler, 2021). V Evropi so imele Norveška, Nizozemska, Danska, Švedska in Nemčija leta 2018 najvišjo stopnjo novih primerov melanoma na 100 000 prebivalcev v Evropi (WCRF, n.d.). Melanom vsako leto zahteva več kot 20.000 življenj v Evropi (Forsea, 2020). Poleg vplivov na kožo je dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju povezana z velikim deležem okvar vida po vsem svetu (Lucas idr., 2019).

Predvideni učinki

Na UV-sevanje na splošno vplivajo spremembe stratosferskega ozona in globalne podnebne spremembe. Zmanjšan stratosferski ozon omogoča, da več UV-B (ki ima višjo frekvenco kot UV-A, zato je za nas bolj škodljiv) doseže površje Zemlje. Nasprotno pa povečanje pokritosti z oblaki, onesnaževanja, prahu, dima zaradi požarov v naravi ter drugih delcev v zraku in vodi, povezanih s podnebnimi spremembami, zmanjšuje prodor UV-svetlobe (SERC, n.d.).

Trendi UV sevanja so se v zadnjih desetletjih po vsej Evropi zelo razlikovali. Medtem ko je bil v južni in srednji Evropi od devetdesetih let prejšnjega stoletja opažen naraščajoči trend UV-sevanja, se je to zmanjšalo na višjih zemljepisnih širinah, pri čemer so na te trende vplivali aerosoli (majhni trdni ali tekoči delci v zraku) in pokritost z oblaki. V srednji Evropi je bilo v obdobju 1947–2017 ugotovljeno, da so spremembe aerosolov glavni vzrok za dekadne spremembe površinskega sončnega sevanja, ki doseže zemeljsko površino (Wild idr., 2021). Podatki, zabeleženi na štirih evropskih postajah v obdobju 1996–2017, nadalje kažejo, da na dolgoročne spremembe UV-žarkov ne vplivajo le spremembe aerosolov, temveč tudi spremembe oblačnosti in površinskega albeda (delež sončne svetlobe, ki se odbija od zemeljske površine), medtem ko imajo spremembe skupnega ozona manj pomembno vlogo (Fountoulakis idr., 2019). V vzhodni Evropi je med letoma 1979 in 2015 zmanjšanje skupnega ozona in oblačnosti povzročilo povečanje dnevnega UV-sevanja na tleh, ki bi lahko vplivalo na človeško kožo (eritemski dnevni odmerek) za do 5–8 % na desetletje (Chubarova idr., 2020).

Podnebne spremembe spreminjajo izpostavljenost UV-žarkom in vplivajo na to, kako se ljudje in ekosistemi odzivajo na UV-žarke. Za nordijske države se zdi, da so izjemno dolga obdobja jasnega neba ter zabeležene suhe in tople razmere glavni vzrok za nenavadno visoke vrednosti UVI poleti 2018. Takšni izjemni pogoji so del rekordnih vročinskih valov, ki so prizadeli velike dele srednje in severne Evrope in se v zadnjih desetletjih pojavljajo pogosteje. Preučuje se temeljna povezava s podnebnimi spremembami, ki povzročajo arktično segrevanje in vse večje vročinske valove (Bernhard idr., 2020).

Prihodnje regionalne projekcije UV sevanja v okviru podnebnih sprememb so odvisne predvsem od trendov oblakov, aerosolov in vodnih hlapov ter stratosferskega ozona. Za Srednjo Evropo poročilo IPCC o oceni 6 pripisuje nizko stopnjo zaupanja povečanju površinskega sevanja, zlasti zaradi nesoglasij glede pokritosti z oblaki v svetovnih in regionalnih modelih ter vodnih hlapov. Vendar regionalne in svetovne študije kažejo, da obstaja srednje zaupanje v povečanje sevanja v južni Evropi in zmanjšanje sevanja v severni Evropi (Ranasinghe idr., 2021).

Poleg tega naraščajoče temperature, povezane s podnebnimi spremembami, povzročajo vedenjske spremembe, kot sta podaljševanje časa na prostem in izločanje zaščitnih oblačil, kar povzroča večjo izpostavljenost UV sevanju in kožnega raka kot pri nižjih temperaturah. Kljub temu, ko so temperature zelo visoke, ljudje preživijo manj časa zunaj kot z majhnim zvišanjem temperature, s čimer se zmanjša izpostavljenost UV sevanju. Čeprav je družbeno vedenje težko napovedati, so učinki človeškega vedenja kot odziv na zvišanje temperature verjetno pomembnejši dejavnik za stopnje kožnega raka kot povečanje samega UV-sevanja (Hiatt in Beyeler, 2020).

Politični odzivi

Preprečevanje negativnih učinkov UV-žarkov na zdravje vključuje dvodelni pristop v politiki, katerega cilj je na eni strani zmanjšanje samega UV-sevanja in na drugi strani ozaveščanje o tveganjih za zdravje zaradi izpostavljenosti UV-žarkom. Prvič, cilj Montrealskega protokola iz leta 1987 (UNEP 2018) in uredbe EU o ozonu iz leta 2009 je zmanjšati tanjšanje stratosferskega ozona. Te politike so privedle do zmanjšanja porabe ozonu škodljivih snovi na svetovni ravni in v EU, ki je že dosegla svoje cilje v skladu z Montrealskim protokolom, vendar dejavno nadaljuje s postopnim opuščanjem. Zato se zdi, da se obseg ozonske luknje (tj. dela stratosfere nad Antarktiko, ki je najbolj osiromašen z ozonom) izravnava, vendar je treba storiti več za zmanjšanje svetovne uporabe snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (EEA, 2021).

Drugič, na mednarodni ravni se izvajajo izobraževalne kampanje, namenjene ozaveščanju o nevarnostih, povezanih s prekomerno izpostavljenostjo UV-žarkom. Program INTERSUN (sodelovanje med SZO, Programom Združenih narodov za okolje, Svetovno meteorološko organizacijo, Mednarodno agencijo za raziskave raka in Mednarodno komisijo za zaščito pred neionizirajočimi sevanji) na primer spodbuja in ocenjuje raziskave o učinkih UV-sevanja na zdravje ter razvija ustrezen odziv s smernicami, priporočili in razširjanjem informacij (SZO, ND). Leta 2006 je Evropska komisija uvedla priporočilo o označevanju izdelkov za zaščito pred soncem, da bi potrošnikom omogočila ozaveščeno izbiro (2006/647/ES).

Na nacionalni ravni številne države članice EU zagotavljajo napovedi UV indeksa (UVI) in s tem povezane zdravstvene nasvete. O UVI se pogosto poroča v poletnih mesecih skupaj z vremensko napovedjo v časopisih, na televiziji in na radiu. Napovedi UVI v nacionalnih jezikih so za številne evropske države na voljo pri njihovih meteoroloških službah (glej primere tukaj). Gledalci UVI v angleščini in za celotno Evropo so na voljo na primer pri nemški meteorološki službi, nizozemski spletni službi za spremljanje troposferskih emisij in finskem meteorološkem inštitutu.

Povezani viri

Map viewer

Sklici

Bernhard, G. H. et al. (2020), Environmental Effects of Stratospheric Ozone Depletion, UV Radiation and Interactions with Climate Change (Učinki tanjšanja ozonskega plašča, ultravijoličnega sevanja in interakcij s podnebnimi spremembami na okolje): Odbor Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) za presojo vplivov na okolje, posodobitev iz leta 2019. Photochemical & Fotobiološke znanosti 19, št. 5: 542–84. https://doi.org/10.1039/D0PP90011G.
Chubarova, N.E. et al. (2020), Effects of Ozone and Clouds on Timeoral Variability of Surface UV Radiation and UV Resources over Northern Eurasia Derived from Measurements and Modeling (Učinki ozona in oblakov na časovno spremenljivost površinskega UV sevanja in virov UV v severni Evraziji, ki izhajajo iz meritev in modeliranja). Atmosfera 11, št. 1: 59. https://doi.org/10.3390/atmos11010059.
Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč
DWD (2015) The Global Solar UV Index and Health Effects of UV Exposure (Globalni sončni UV indeks in učinki izpostavljenosti UV-žarkom na zdravje).
Priporočilo Komisije 2006/647/ES z dne 22. septembra 2006 o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in trditve v zvezi z njim
EEA (2021). Poraba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Ocena kazalnikov.
Fountoulakis, I. in drugi (2019). Sončna UV obsevanost v spreminjajočem se podnebju: Trendi v Evropi in pomen spektralnega spremljanja v Italiji. Okolje 7 https://doi.org/10.3390/environments7010001.
Forsea, A.-M. (2020), Melanoma Epidemiology and Early Detection in Europe: Raznolikost in razlike (2020). Dermatologija Praktično & Konceptualno: e2020033. https://doi.org/10.5826/dpc.1003a33.
Hiatt, R.A. in Beyeler, N. (2020), Cancer and Climate Change (Rak in podnebne spremembe). The Lancet Oncology 21, e519–27. https://doi.org/10.1016/S1470-2045(20)30448-4.
IARC (št. d.). Evropski kodeks proti raku. 12 načinov za zmanjšanje tveganja za nastanek raka Ali so nekateri ljudje izpostavljeni večjemu tveganju zaradi sonca? Ali je moj tip kože, barva las ali barva oči pomembna?
Lucas R.M. et al. (2019). Zdravje ljudi v zvezi z izpostavljenostjo sončnemu ultravijoličnemu sevanju zaradi spreminjajočega se stratosferskega ozona in podnebja. Fotokemijske in fotobiološke znanosti 18(3):641-680. https://doi.org/10.1039/C8PP90060D.
Ranasinghe, R. in drugi (2021) Climate Change Information for Regional Impact and for Risk Assessment (Informacije o podnebnih spremembah za regionalni učinek in oceno tveganja). V: Podnebne spremembe 2021: Fizikalno-znanstvena podlaga. Prispevek delovne skupine I k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah. Cambridge University Press (angleščina). V tisku.
SERC (Smithsonian Environmental Research Center) (št. d.). Spremembe ultravijoličnega sevanja.
UNEP (Program Združenih narodov za okolje) (2018). Montrealski protokol. Ozonaction.
WCRF (Svetovni sklad za raziskave raka) (n.d.). Statistični podatki o kožnem raku.
Divji, M. et al. (2021) Evidence for Clear-Sky Dimming and Brightening in Central Europe (Dokazi za zatemnitev in posvetlitev jasnega neba v srednji Evropi). Pisma o geofizikalnih raziskavah 48, e2020GL092216, https://doi.org/10.1029/2020GL092216
SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) (n.d.) program INTERSUN
WHO idr. (2002) Globalni sončni UV indeks. Praktični vodnik. Skupno priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, Svetovne meteorološke organizacije, Programa Združenih narodov za okolje in Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji.