European Union flag

Campylobacteriosis je driska, ki jo povzročajo bakterije Campylobacter. Bolezen je najpogosteje prijavljena bolezen prebavil in zoonoza (tj. bolezen pri ljudeh, ki izvira iz živali) v Evropski uniji. Okužbe s kampilobakterji so se do leta 2015 stalno povečevale, nato pa je pojavnost bolezni ostala razmeroma stabilna, dokler se v obdobju 2020–2021 ni znatno zmanjšala, predvsem zaradi pandemije COVID-19 in njenih predpisov (ECDC, 2017–2024; 2024; EFSA in ECDC, 2022). Zaradi visoke pojavnosti kampilobakterioze (npr. 44,5 primera na 100 000 prebivalcev leta 2021) in njenega potenciala, da povzroči dolgoročne zaplete, je ta bolezen zelo pomembna s socialno-ekonomskega vidika (Devleesschauwer et al., 2017; Kuhn et al. 2020). Pričakovane prihodnje spremembe podnebnih razmer in ekstremni vremenski pojavi naj bi spodbujali prenos Campylobacterja.

Skupno število prijavljenih primerov kampilobakterioze in domačih primerov (zemljevid) ter skupno število prijavljenih primerov (graf) v Evropi

Opombe: Zemljevid in graf prikazujeta podatke za države članice EGP. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Bolezen je treba prijaviti na ravni EUvendar se obdobje poročanja med državami razlikujeKadar države poročajo o ničnih primerih, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Kadar države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja ni vidna na zemljevidu in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena avgusta 2024).

Vir & ojačevalec; prenos

Ljudje se večinoma okužijo z bakterijami Campylobacter z uživanjem kontaminirane hrane, pogosto premalo kuhanega mesa ali nepasteriziranega mleka, ali z uporabo kontaminiranih pripomočkov pri predelavi kontaminirane hrane. Bakterije kampilobakterja so pogoste pri živalih, tako pri tistih, ki se gojijo za prehrano, kot pri hišnih živalih (Heimesaat et al., 2021). Ljudje lahko zbolijo tudi po stiku z onesnaženo vodo med rekreacijskimi dejavnostmi ali ob pitju neklorirane vode (Tang et al., 2011), ki je posledica neposrednega stika z okuženimi živalmi ali njihovimi iztrebki ali neposrednega prenosa z osebe na osebo (Romdhane in Merle, 2021).

Učinki na zdravje

Campylobacteriosis povzroča vnetje želodca (gastroenteritis), ki vodi do (pogosto krvave) driske in bruhanja, pa tudi bolečine v trebuhu, povišano telesno temperaturo, glavobol ali slabost. Simptomi lahko trajajo od enega do deset dni. V hudih primerih se lahko pojavijo zapozneli povezani simptomi, nevrološke motnje ali drugi zapleti. V redkih primerih lahko okužbe povzročijo obliko paralize (tj. Guillain-Barréjev sindrom), ki lahko povzroči trajno invalidnost (Saito, 2002).

Obolevnost

V državah članicah EGP (razen Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2007–2022:

  • 140 241 okužb, o katerih je leta 2022 poročalo 30 držav EU/EGP
  • Hospitalizacija je potrebna za 5-10% primerov.
  • 341 smrtnih primerov (ECDC, 2024) in med 0,03 in 0,05 % smrtnih primerov
  • Stabilna pojavnost od leta 2015, ki ji je sledilo zmanjšanje števila okužb v letu 2020, verjetno zaradi omejitev zaradi pandemije COVID-19 in morebitnega nezadostnega poročanja. Leta 2021 je bila skupna stopnja sporočenih primerov 44,5 primera na 100 000 prebivalcev, kar je še vedno manj od stopnje sporočenih primerov pred letom 2020. Število zadev je v letu 2022 ostalo nespremenjeno.
  • Do leta 2019 je bilo približno 11–15 % primerov povezanih s potovanji.

(ECDC, 2017–2022; ECDC, 2024)

Porazdelitev po prebivalstvu

  • Starostna skupina z največjo pojavnostjo bolezni v Evropi: 0–4 leta (ECDC, 2017–2024)
  • Skupine, pri katerih obstaja tveganje za potek hude bolezni: majhni otroci, starejši, ljudje z nizko imuniteto

Podnebna občutljivost

Podnebna primernost

Sevi Camplyobacter, ki so najbolj pomembni za zdravje ljudi, imajo raje temperature med 37 in 42 °C, ki ustrezajo notranji telesni temperaturi več živali (Duffy in Dykes, 2006). Kljub temu lahko bakterije preživijo tudi zunaj telesa živali. V vodnih okoljih sta na primer aktivnost kampilobakterja in nastajanje biofilmov (tj. tankih, trdnih sluzastih plasti bakterijskih združb) najvišja pri temperaturah med 10 in 15 °C (Thomas et al., 1999; Bronowski idr., 2014).

Sezonskost

V Evropi se okužbe pojavljajo vse leto, največ pa poleti, med junijem in avgustom/septembrom. Nekatera leta kažejo dodaten manjši vrhunec na začetku leta, pogosto januarja (ECDC, 2017–2024). Čas in intenzivnost poletnega vrha se med evropskimi državami razlikujeta. Pojav okužb s kampilobakterjem se povečuje z višjimi temperaturami in – čeprav manj močno – z vse večjimi količinami padavin (Lake idr., 2019).

Vpliv podnebnih sprememb

Toplejše in bolj vlažno podnebje z bolj ekstremnimi pojavi bo olajšalo razmnoževanje bakterij in izpostavljenost ljudi patogenom (Fitzgerald, 2015), zato se v Evropi pričakuje več okužb s kampilobakterji. Poplave povečujejo stik ljudi z blatnimi okolji in širjenje bakterij, kar lahko spodbudi prenos Campylobacterja. Po ocenah, ki so na voljo za skandinavsko regijo, naj bi se pojavnost kampilobakterioze do leta 2080 podvojila zaradi pričakovanega zvišanja povprečnih temperatur in večjega števila močnih padavin (Kuhn idr., 2020; Zeigler idr., 2014).

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

  • Cepljenje nesnic in brojlerjev ter dobri sanitarni pogoji pri ravnanju s pticami za zmanjšanje razširjenosti kampilobakterja pri živih živalih
  • Dobra sanitarna higiena na kmetijah (perutnina) in v klavnicah za zmanjšanje fekalne kontaminacije
  • Učinkovite sanitarne prakse v mesnopredelovalni industriji in domačih kuhinjah
  • Kuhanje in pasterizacija surove hrane
  • Ozaveščanje o prenosu bolezni

Zdravljenje

  • Rehidracija
  • Antibiotiki v hudih primerih

Fpodatki o urtherju

Sklici

Bronowski, C., et al., 2014, Role of environmental survival in transmission of Campylobacter jejuni (Vloga preživetja okolja pri prenosu bakterije Campylobacter jejuni), FEMS microbiology letters 356(1), 8-19. http://doi.org/10.1111/1574-6968.12488.

Devleesschauwer, B., et al., 2017, poglavje 2 – Zdravstveno in gospodarsko breme kampilobakterja, v: Klein, G. (ur.), Campylobacter, str. 27–41. http://doi.org/10.1016/B978-0-12-803623-5.00002-2

Duffy, L., in Dykes, G. A., 2006, Temperatura rasti štirih sevov Campylobacter jejuni vpliva na njihovo nadaljnje preživetje v hrani in vodi, Letters in Applied Microbiology 43(6), 596–601. https://doi.org/10.1111/j.1472-765X.2006.02019.x

ECDC, 2017–2024, Letno epidemiološko poročilo za obdobje 2014–2022 – kampilobakterioza. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/campylobacteriosis/surveillance. Nazadnje obiskano avgusta 2024.

ECDC, 2024, Surveillance Atlas of Infectious Diseases (Atlas spremljanja nalezljivih bolezni). Na voljo na https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Nazadnje obiskano avgusta 2024.

EFSA in ECDC, 2022, The European Union One Health 2021 Zoonoses Report (Poročilo Evropske unije o zoonozah za leto 2021), EFSA Journal 20(12), e07666. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2022.7666.

Fitzgerald, C., 2015, Campylobacter. Klinike v laboratorijski medicini 35(2), 289–298.https://doi.org/10.1016/j.cll.2015.03.001

Heimesaat, M. M. in drugi, 2021, Human Campylobacteriosis – A Serious Infectious Threat in a One Health Perspective (Human Campylobacteriosis – Resna nalezljiva grožnja z vidika enega zdravja), v: Backert, S. (ur.), Fighting Campylobacter Infections: Towards a One Health Approach(Pristop „eno zdravje“), Current Topics in Microbiology and Immunology (Trenutne teme v mikrobiologiji in imunologiji), Springer International Publishing, str. 1–23. https://doi.org/10.1007/978-3-030-65481-8_1.

Kuhn, K. G., et al., 2020, Campylobacter infections expected to increase due to climate change in Northern Europe (Okužbe s kampilobakterjem, za katere se pričakuje, da se bodo povečale zaradi podnebnih sprememb v severni Evropi), Scientific Reports 10(1), 13874–13885. https://doi.org/10.1038/s41598-020-70593-y.

Lake, I., idr., 2019, Exploring Campylobacter seasonality across Europe using The European Surveillance System (TESSy), 2008–2016, Eurosurveillance 24(13), 1800028. https://doi.org/10.2807/1560-7917.ES.2019.24.13.180028

Romdhane, R. B., in Merle, R., 2021, The Data Behind Risk Analysis of Campylobacter Jejuni and Campylobacter Coli Infections, Current Topics in Microbiology and Immunology 431, 25–58. https://doi.org/10.1007/978-3-030-65481-8_2.

Saito, T., 2002, Fulminant Guillain-Barrè syndrome after campylobacter jejuni enteritis and anti-ganglioside antibody, Internal medicine 41(10), 760-761. https://doi.org/10.2169/internalmedicine.41.889

Tang, J. Y. H., et al., 2011, Transfer of Campylobacter jejuni from raw to Cooked chicken via wood and plastic cutting boards: Campylobacter jejuni cross-contamination through contaminated cutting boards, Letters in Applied Microbiology 52(6), 581–588. https://doi.org/10.1111/j.1472-765X.2011.03039.x

Thomas, C., et al., 1999, Evaluation of the effect of temperature and nutrients on the survival of Campylobacter spp. (Ocena učinka temperature in hranil na preživetje bakterije Campylobacter spp.). In water microcosms, Journal of Applied Microbiology 86(6), 1024–1032. https://doi.org/10.1046/j.1365-2672.1999.00789.x

Zeigler, M., et al., 2014, Outbreak of Campylobacteriosis Associated with a Long-Distance Obstacle Adventure Race – Nevada, oktober 2012, Tedensko poročilo o obolevnosti in umrljivosti 63(17), 4. Na voljo na https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6317a2.htm.

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.