Požari v naravi

Požari v naravi povzročajo smrtne žrtve, opekline ter bolezni dihal in srca in ožilja zaradi izpostavljenosti dimu. Ranljive skupine, vključno z otroki, starejšimi, nosečnicami ter delavci na prostem in reševalci, so še posebej ogrožene. Podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost požarov v naravi ter širijo območja, izpostavljena požarom, zlasti v sredozemskih in zmernih regijah.

Zdravstvena vprašanja

Zdravstveni učinki požara v naravi vključujejo fizične in duševne učinke. Neposredna izpostavljenost plamenom ali sevajoči toploti lahko povzroči opekline, poškodbe in s toploto povezane bolezni (npr. dehidracijo, vročinsko kap), ki lahko povzročijo smrt (Finlay idr., 2012). Hude opekline zahtevajo nego v posebnih enotah in predstavljajo tveganje za zaplete z več organi.

Dim v naravi vsebuje visoko vsebnost trdnih delcev (PM), ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov. PM v dimu požarov v naravi imajo običajno majhno velikost delcev (v primerjavi s PM v mestnem zraku) in imajo visoko vsebnost oksidativnih in provnetnih sestavin, kar lahko povzroči močne toksične učinke (Dong et al., 2017). Izpostavljenost močnemu dimu na območjih, ki obdajajo požar v naravi, lahko povzroči draženje oči in kože ali povzroči nastanek ali poslabšanje akutnih in kroničnih bolezni dihal (Finlay idr., 2012; Kizer, 2021; Xu idr., 2020). Po požarih v naravi so poročali o povečanju števila prezgodnjih smrti, bolezni dihal in primerov pljučnice (EEA, 2020). Izpostavljenost dimu v naravi je povezana tudi z boleznimi srca in ožilja ter smrtnostjo zaradi izpostavljenosti povečanim koncentracijam delcev ali psihološkemu stresu (Analitis et al., 2012; Liu idr., 2015).

Kar zadeva duševno zdravje, so ljudje, ki so jih prizadele travmatične izkušnje, kot so izguba bližnjih, materialna škoda ali uničenje osnovne infrastrukture na njihovem območju, izpostavljeni večjemu tveganju za posttravmatsko stresno motnjo, depresijo in nespečnost. Ti učinki se lahko pojavijo takoj ali dolgoročno (Xu idr., 2020).

Med prebivalstvom, ki je še posebej izpostavljeno škodljivim učinkom dima zaradi požarov v naravi, so starejši, otroci, ljudje z obstoječimi kardiovaskularnimi in/ali respiratornimi boleznimi ter nosečnice. Delavci na prostem in reševalci so prav tako izpostavljeni velikemu tveganju zaradi povečane poklicne izpostavljenosti (Xu idr., 2020). Ker lahko delci v dimu požarov v naravi dosežejo razdalje do tisoč kilometrov od požara, je prebivalstvo velikih območij zaradi izpostavljenosti dimu izpostavljeno večjemu tveganju.

Opazovani učinki

Med letoma 1945 in 2016 je zaradi požarov v naravi umrlo 865 ljudi v štirih sredozemskih regijah (Grčija, Portugalska, Španija in italijanski otok Sardinija). Večina smrtnih žrtev je bila civilistov, pri čemer je bilo ubitih 366 ljudi, sledili pa so jim gasilci (266) in letalska posadka (96) (Molina-Terrén idr., 2019). Med letoma 1980 in 2023 je bilo v 32 državah članicah EGP zabeleženih 741 smrtnih žrtev, povezanih s požari v naravi (glej pregledovalnik zemljevida na vrhu strani).

Onesnaženost zraka s trdnimi delci PM2,5,ki so jo leta 2005 povzročili požari v vegetaciji po vsej Evropi, je povzročila več kot 1 400 prezgodnjih smrti; leta 2008 je bilo povzročenih več kot 1000 prezgodnjih smrti (Kollanus et al. 2017). Po vrsti požarov v naravi leta 2002 v bližini Vilne v Litvi se je število primerov bolezni dihal povečalo za 20-krat (Pereira, 2015). V analizi požarov v naravi na Švedskem leta 2018 je bila izpostavljenost drobnim delcem (PM_2.5)povezana s kratkoročnimi učinki na zdravje dihal (Tornevi idr., 2021). V nekaterih občinah na Portugalskem so bile ugotovljene močne pozitivne povezave med pojavom požarov v naravi in številom primerov pljučnice (Santos idr., 2015).

Število gozdnih požarov in površine, ki so jih požari požgali, se med leti zelo razlikuje zaradi velikih razlik v dejavnikih meteorološkega tveganja. Leta 2018, za katero so bile značilne rekordne suše in visoke temperature, je večje število evropskih držav kot kdaj koli prej prizadelo velike požare v sredozemski regiji, pa tudi v severni in srednji Evropi (Lancet Countdown in EEA, 2021). Poleti 2021 je bilo zaradi požarov v Grčiji in južni Italiji evakuiranih na tisoče ljudi (spletišče evropskih operacij civilne zaščite in humanitarne pomoči, obiskano novembra 2021).

^{Vir: CATDAT, ki ga RiskLayer GmBH.
Nabor podatkov je bil pripravljen in dan na voljo na podlagi sporazuma o ravni storitev med Evropsko agencijo za okolje in Evropsko komisijo (RTD) o „vključevanju načel izmenjave in upravljanja podatkov GEOSS v podporo evropskemu okolju“. Metapodatki so na voljo tukaj.}

Predvideni učinki

Vremenske razmere vplivajo na obremenitev z gorivom, saj suše vplivajo na vegetacijo; tveganje vžiga (zaradi visokih temperatur ali neviht); in širjenje požarov v naravi (močni vetrovi) (San-Miguel-Ayanz idr., 2020).

Naraščajoče temperature in spremenjeni vzorci padavin naj bi povečali pogostost in intenzivnost požarov v naravi ter podaljšali sezono tveganja požarov v naravi (Liu idr., 2010; Pechony in Shindell, 2010) – predvsem v sredozemskih državah, vendar se bodo tudi regije z zmernim podnebjem soočale z vse večjim tveganjem (Depicker idr., 2018).

Pričakuje se, da se bo izpostavljenost evropskega prebivalstva povečala zaradi širjenja območij, izpostavljenih požarom, in širjenja mestnih območij na ta območja (EEA, 2020).

Politični odzivi

Načrtovanje rabe zemljišč, ki zmanjšuje širjenje mestnih območij v gozdove in krtače, je pomemben ukrep za omejevanje vplivov gozdnih požarov na poseljena območja, prav tako pa tudi ureditev uporabe nerazvitih zemljišč okoli naselij, da bi se izognili dejavnostim, ki bi lahko povzročile požare. Spodbujanje vrst pokrovnosti tal z nizko stopnjo požarne ogroženosti (npr. zrelih avtohtonih gozdov) je primer nizkocenovnega ukrepa. Obsežne kmetijske prakse, kot je uporaba paše živali na odmorih, kmetijsko gozdarstvo, tj. praksa povezovanja gozdne vegetacije ter kmetijskih rastlin in/ali živine, so druga orodja upravljanja za zmanjšanje verjetnosti pojava in širjenja požarov v naravi (EEA, 2020).

Ker se večina požarov v naravi v Evropi začne zaradi človekove dejavnosti (požig ali malomarnost), je ozaveščanje ključni ukrep za zmanjšanje tveganja požarov v naravi (EEA, 2020).

Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS) storitve EU Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS) na evropski ravni spremlja dejavnosti gozdnih požarov v skoraj realnem času ter ponuja mesečne in sezonske napovedi temperaturnih in padavinskih anomalij, ki povečujejo tveganje požarov v naravi. Na nacionalni ravni obstajajo primeri zgodnjega opozarjanja: na Portugalskem je bil razvit nacionalni sistem opozarjanja, v okviru katerega se opozorila prek besedilnih sporočil pošiljajo mobilnim telefonom, dejavnim na območjih, ki jih ogrožajo požari v naravi ali drugi ekstremni dogodki (EEA, 2020).

Mehanizem EU na področju civilne zaščite je od leta 2019 nadgrajen z rescEU, tj. programom, ki državam v primeru nesreč zagotavlja skupno podporo z zaščito državljanov in obvladovanjem tveganj. Evropska komisija sofinancira razpoložljivost flote za gašenje požarov rescEU v stanju pripravljenosti, da bi odpravila morebitne nacionalne pomanjkljivosti pri odzivanju na gozdne požare. Med letoma 2007 in 2020 je bilo 20 % vseh prošenj za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite v odziv na gozdne požare (Evropska komisija, 2021).

Povezani viri

Indicator

European Forest Fire Information System (EFFIS)

Information portal

Copernicus Emergency Management Service (CEMS)

Information portal

Sklici

Analitis, A. et al. (2012) Gozdni požari so povezani s povečano umrljivostjo v gostem mestnem okolju. Zasedi se. Okolje. Med. 69, 158–162. https://doi.org/10.1136/OEM.2010.064238
Depicker, A. et al. (2018) Prva ocena tveganja požara v naravi za Belgijo. Nat. Nevarnosti Zemeljski sist. Sci. Pogovori se. 1–32. https://doi.org/10.5194/NHESS-2018-252
Dong, T.T.T. et al. (2017) Ocena toksičnosti emisij pri požarih z grmovjem in vitro: pregled. Sci. Celotno okolje. 603–604, 268–278. https://doi.org/10.1016/J.SCITOTENV.2017.06.062
Evropska komisija (2021), Gozdni požari.
EEA (2020), Urban adaptation in Europe (Prilagajanje mest v Evropi: kako se mesta in kraji odzivajo na podnebne spremembe.
Finlay, S.E. et al. (2012) Vpliv požarov v naravi na zdravje. PLoS Curr. 4. https://doi.org/10.1371/4F959951CCE2C
Kizer, K.W. (2021) Wildfire Smoke Pollution, Climate Change, and Skin Disease (Onesnaževanje dima v požarih v naravi, podnebne spremembe in kožne bolezni). JAMA Dermatology 157, 639–640. https://doi.org/10.1001/JAMADERMATOL.2021.0026
Kollanus, V. et al. (2017) Umrljivost zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5, ki izvirajo iz vegetacije, v Evropi – ocena za leti 2005 in 2008. Okolje. Zdravstveni vidik. 125, 30–37. https://doi.org/10.1289/EHP194
Lancet Countdown in EEA (2021) The Lancet Countdown on Health and Climate Change: Odzivanje na zdravstvena tveganja zaradi podnebnih sprememb v Evropi.
Liu, J.C. et al. (2015) Sistematični pregled fizičnih vplivov na zdravje zaradi nepoklicne izpostavljenosti dimu v naravi. Okolje. Res. 136, 120–132. https://doi.org/10.1016/J.ENVRES.2014.10.015
Liu, Y. in drugi. (2010) Trendi globalnega potenciala požarov v naravi v spreminjajočem se podnebju. Za. Ecol. Upravljaj. 259, 685–697. https://doi.org/10.1016/J.FORECO.2009.09.002
Molina-Terrén, D.M. et al. Analiza smrtnih žrtev gozdnih požarov v južni Evropi: Španija, Portugalska, Grčija in Sardinija (Italija). Int. J. Wildl. Fire 28, 85–98. https://doi.org/10.1071/WF18004
Pechony, O. in Shindell, D.T. (2010) Gonilne sile globalnih požarov v preteklem tisočletju in prihodnjem stoletju. Proc. št. Natl. Acad. Sci. U. S. A. 107, 19167–19170. https://doi.org/10.1073/PNAS.1003669107
Pereira, P. (2015) Wildfires in Lithuania (Požari v naravi v Litvi), v: Bento Gonçalves, A. J. in Vieira, A. A. B. (Eds), Wildland Fires: A Worldwide Reality, Nova Science Publishers, Inc., New Yoerk, str. 185–198.
San-Miguel-Ayanz, J. et al. (2020) Gozdni požari v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki leta 2019.
Santos, M. Y. et al. (2015) Ali so požari v naravi in pljučnica prostorsko in časovno povezani? Lect. Računalniški zapiski. Sci. (vključno s podsklopom). Lect. Opombe Artif. Intell. Lect. Opombe Bioinformatika) 9043, 42–53. https://doi.org/10.1007/978-3-319-16483-0_5
Tornevi, A. et al. (2021) Respiratory Health Effects of Wildfire Smoke in Summer of 2018 in the Jämtland Härjedalen Region (Učinki dima v požarih v naravi na zdravje dihal poleti 2018 v regiji Jämtland Härjedalen na Švedskem). Int. J. Environ (angleščina). Res. javno zdravljenje. 2021, zvezek 18, str. 6987 18, 6987. https://doi.org/10.3390/IJERPH18136987.
Xu, R. in drugi. (2020), Wildfires, Global Climate Change, and Human Health (Požari v naravi, globalne podnebne spremembe in zdravje ljudi). The New England Journal of Medicine 2020 (angleščina). 383: 2173–2181 https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMsr2028985

Požari v naravi

Zdravstvena vprašanja

Opazovani učinki

Predvideni učinki

Politični odzivi

Povezani viri

Sklici

Language preference detected

Exclusion of liability