jadransko-jonski

Države regije

Jadransko-jonsko območje sodelovanja zajema evropske države, ki mejijo na Jadransko in Jonsko morje. Območje sodelovanja za obdobje 2021–2027 zajema celotno ozemlje prejšnjega programa Interreg (celotna razširitev na Grčijo, Hrvaško in Slovenijo, dvanajst italijanskih regij in dve provinci ter države nečlanice EU, tj. Albanijo, Črno goro, Srbijo ter Bosno in Hercegovino), vključno s Severno republiko Makedonijo. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Cilj programa Interreg VI B „IPA ADRION“ (2021–2027), ki je bil dokončno odobren 30. novembra 2022, je spodbujati trajnostno gospodarsko in socialno blaginjo jadransko-jonskega območja. Podpira rast in ustvarjanje delovnih mest z izboljšanjem privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti regij ob hkratnem ohranjanju okolja ter zagotavljanju zdravih in uravnoteženih morskih in obalnih ekosistemov. Za obdobje 2021–2027 se je instrument IPA-ADRION osredotočal na štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga: 1 – Podpora pametnejši jadransko-jonski regiji
• Prednostna naloga: 2 – Podpora bolj zeleni jadransko-jonski regiji, odporni na podnebne spremembe
• Prednostna naloga: 3 – Podpora ogljično nevtralni in bolje povezani jadransko-jonski regiji
• Prednostna naloga: 4 – Podpora upravljanju jadransko-jonske regije

Prilagajanje podnebnim spremembam je v glavnem obravnavano v prednostni nalogi 2 in njenem specifičnem cilju RSO2.4 (spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornost ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih). Program naj bi tudi okrepil prilagajanje z ukrepi, ki obnavljajo naravo in spodbujajo zeleno infrastrukturo, za izpolnitev specifičnega cilja RSO2.7 (izboljšanje varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja).

V zvezi s tem bo ADRION IPA prispeval k vzpostavitvi skupnih nadnacionalnih in makroregionalnih ukrepov za soočanje s podnebnimi spremembami ter preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, pri čemer bo ohranjanje narave obravnavano kot ključni element.

V programskem obdobju 2014–2020 je bilo prilagajanje podnebnim spremembam obravnavano v okviru prednostne osi 2 kot del specifičnega cilja 2.2 „Izboljšanje zmogljivosti pri nadnacionalnem odpravljanju ranljivosti okolja, razdrobljenosti in varovanju ekosistemskih storitev na območju ADRION“. S tem ciljem je ADRION prispeval h krepitvi skupnega razumevanja na področju varstva okolja, upravljanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in prilagajanja podnebnim spremembam.

Poleg tega ima program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Hrvaško velik pomen za jadransko-jonsko regijo. Njeno območje sodelovanja (25 provinc v Italiji in 8 okrožij na Hrvaškem) zajema znaten del jadranske podregije. V programu čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Hrvaška za obdobje 2021–2027 je navedena namera za izboljšanje usklajevanja med programi z ADRION in drugimi čezmejnimi programi na jadransko-jonskem območju. Usklajevanje med programi se bo iskalo tudi na celotnem sredozemskem območju. Program bo osredotočen na modro gospodarstvo, izkoriščanje preteklih izkušenj s sodelovanjem in ustvarjanje močnejših sinergij z EUSAIR. Zeleno in odporno skupno okolje (prednostna naloga 2) bo zajemalo prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja nesreč.

2.     Strategije za makroregije

Območje sodelovanja ADRION sovpada s strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Splošni cilj EUSAIR je spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo ter rast v regiji z izboljšanjem njene privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti. Strategija s štirimi državami članicami EU (Hrvaško, Grčijo, Italijo, Slovenijo) in šestimi državami, ki niso članice EU (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, San Marinom in Srbijo), prispeva k nadaljnjemu povezovanju Zahodnega Balkana. EUSAIR se osredotoča na kopenske in morske vire regije. Temelji na štirih tematskih stebrih, ki predstavljajo ključne izzive in priložnosti v regiji: (1) Modra rast, (2) Povezovanje regije, (3) Okoljska kakovost, (4) Trajnostni turizem. Sodelovanje za skupno upravljanje skupnih okoljskih virov ter vprašanja podnebnih sprememb in obvladovanja tveganja nesreč obravnavajo ključne izzive za trajnostni razvoj jadransko-jonske regije. Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja nesreč so horizontalne teme, ki so pomembne za vse štiri stebre strategije EUSAIR. Strategijo dopolnjuje akcijski načrt iz leta 2020 (delovnidokument služb Komisije iz leta 2020). Nadomešča načrt iz leta 2014, ki temelji na istih štirih stebrih strategije. V načrtu so opredeljene teme, ukrepi in projekti za vsakega od štirih stebrov strategije. Pričakuje se, da bodo ukrepi v okviru stebra „Kakovost okolja“ prispevali k zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb na morske in kopenske ekosisteme.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Na širšem območju celotne sredozemske regije je sodelovanje na področju varstva okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam) na nadnacionalni ravni formalizirano v okviru Barcelonske konvencije in z njo povezanih protokolov.

EU že več let financira posebne pobude za regionalno sodelovanje na področju okolja in podnebja, ki pomagajo balkanskim državam. Nekatere od njih so trenutno tudi del jadransko-jonske regije. Projekt regionalne okoljske mreže za pristop (RENA 2010–2013) je prispeval k okoljskim in podnebnim izboljšavam na Zahodnem Balkanu ter približevanju regije standardom EU. Regionalna pristopna mreža za okolje in podnebje (ECRAN 2013–2016) je še naprej krepila regionalno sodelovanje med državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami. Trenutno mu sledita program okoljskega partnerstva EU za pristop (EPPA 2019–2022) in podpora EU podnebnim ukrepom v upravičenkah do IPA II – Prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami, odporno proti podnebnim spremembam (TRATOLOW 2020–2023). Podpira vključevanje partneric z Zahodnega Balkana v EU na področju okolja in podnebja. Delovna skupina TRATOLOW 4 se posebej ukvarja s prilagajanjem podnebnim spremembam. Pomaga pri nacionalnem in regionalnem načrtovanju prilagajanja in ukrepih v državah Zahodnega Balkana.

Srednjeevropska pobuda je regionalni medvladni forum 17 držav članic iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vključuje vse države (razen Grčije) jadransko-jonske regije. Z regionalnim sodelovanjem spodbuja evropsko povezovanje in trajnostni razvoj. Delo v okviru pobude CEI je osredotočeno na doseganje dveh glavnih ciljev: Green Growth & Just Societies (Zelena rast in amp; Pravične družbe). Krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam je vključena med cilje akcijskega načrta za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru cilja 1 „spodbujanje zelene rasti“.

Osem jadransko-jonskih držav (vse razen Italije) skupaj z Bolgarijo, Madžarsko, Moldavijo, Romunijo in Turčijo ter Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sodelujejo v okviru Centra za obvladovanje suš za jugovzhodno Evropo (DMCSEE). Center usklajuje in olajšuje razvoj, ocenjevanje in uporabo orodij in politik za obvladovanje tveganja suše v jugovzhodni Evropi s ciljem izboljšanja pripravljenosti in zmanjšanja posledic suše v tej regiji.

4.     Strategije in načrti prilagajanja

Doslej niso bile razvite nobene strategije in načrti za prilagajanje v posebnem okviru jadransko-jonske regije. Regionalni okvir za prilagajanje podnebnim spremembam za morska in obalna območja Sredozemlja, ki je bil potrjen na 19.^zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije, je pomemben tudi za to regijo.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Projekt I-STORM (Integrated sea storm management strategies) (2018-2019), ki se financira iz programa ADRION 2014-2020, je izboljšal izmenjavo podatkov, napovedi in znanja o morskih nevihtah in z njimi povezanih vplivih (poplave obale, erozija in posledični vplivi na obalne ekosisteme in infrastrukturo) prek skupnih infrastruktur in orodij. V okviru projekta so bile pripravljene smernice za prenos podatkov in napovedi v postopke zgodnjega opozarjanja in posredovanja ter strategija, naslovljena na ključne nacionalne/regionalne akterje v porečju ADRION. Oba dokumenta sta predlagala najučinkovitejši način upravljanja podatkov in napovedi ter s tem povezanih postopkov zgodnjega opozarjanja. Poleg tega je projekt razvil aplikacijo I-STORMS za pametne telefone in tablične računalnike ter spletni integrirani sistem I-STORMS (IWS). IWS je spletno orodje za izmenjavo in povezovanje podatkov in informacij, ki spodbuja sodelovanje med partnerji za boljši odziv na tveganja morskih neviht na jadransko-jonskem območju. S projektom se je začela stalna miza o sodelovanju. Zagotavlja, da se dialog nadaljuje tudi po zaključku projekta. Njegov cilj je spodbujati skupno razumevanje trenutnih izzivov obalnih območij ter usklajevanje in izmenjavo znanja in izkušenj.

Drugi pomembni projekti, ki zajemajo velik del jadransko-jonske regije, so bili financirani iz programa čezmejnega sodelovanja Italija-Hrvaška (2014–2020) in so opisani v nadaljevanju. Tri od njih (ADRIADAPT, RESPONSe in ADRIACLIM) so zagotovile podporo lokalnim organom pri razvoju načrtov in strategij prilagajanja na obalnih in mestnih območjih jadransko-jonske regije.

ADRIADAPT (informacijska platforma za odpornost jadranskih mest, 2019–2021) je spodbujala lokalno in regionalno odpornost. Pripomogel je k razvoju baze znanja za opredelitev ustreznih možnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in načrtovanje na jadransko-jonskem območju. V okviru projekta je bila vzpostavljena platforma Adriadapt za odpornost z orodji in znanjem za podnebno načrtovanje, ki so bili preskušeni pri lokalnih organih. Podprla je tudi lokalne načrte za obveščanje o podnebju in odpornost proti podnebnim spremembam.

RESPONSe (Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v jadranskih regijah, 2019–2021) je opolnomočil lokalne oblikovalce politik, da so omogočili pristope k upravljanju, ki so prilagojeni podnebnim spremembam, in spodbujali trajnostno življenje na jadranskih morskih in obalnih območjih. Rezultati projekta vključujejo zbirko orodij za ukrepe prilagajanja za javne organe (podnebnimeni za jadranske regije). To je brezplačna spletna zbirka ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, ki lahko podpre lokalno oblikovanje politik za reševanje izzivov podnebnih sprememb. ADRIACLIM (orodja za obveščanje o podnebnih spremembah ter njihovo spremljanje in upravljanje za strategije prilagajanja na jadranskih obalnih območjih za obdobje 2020–2022) je namenjen razvoju točnih informacij za podporo razvoju regionalnih in lokalnih načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam. Osredotoča se na krepitev sposobnosti prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih. Pomagal je pri razvoju homogenih in primerljivih podatkov, izboljšanju znanja, zmogljivosti in sodelovanja na področju sistemov spremljanja in modeliranja podnebnih sprememb ter razvoju naprednih informacijskih sistemov, orodij in kazalnikov za optimalno načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam.

ASTERIS (prilagoditev vdoru slane vode v scenarije dviga morske gladine, 2019–2021) izboljšuje razumevanje prostorskih in časovnih sprememb vdora morske vode. Uporablja različne scenarije podnebnih sprememb, da bi opredelila in kartirala potrebe in ovire pri obvladovanju tveganja ter zagotovila praktična orodja za trajnostno upravljanje obalnih vodonosnikov na lokalni ravni.

AdriaMORE (Adriatic DSS exploitation for monitoring and risk management of coastal extreme weather and flooding) (2018–2019), ki izkorišča glavne dosežke projekta ADRIARadNet, financiranega iz programa IPA Adriatic CBC, je ozemlja in ljudi opremil z učinkovitimi orodji za spopadanje s hudimi vremenskimi pojavi in drugimi povezanimi pomorskimi tveganji.