All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesDržave regije
Jadransko-jonsko območje sodelovanja zajema evropske države, ki mejijo na Jadransko in Jonsko morje. Območje sodelovanja 2021–2027 zajema celotno ozemlje prejšnjega programa Interreg (celotna razširitev Grčije, Hrvaške in Slovenije, dvanajst italijanskih regij in dve provinci ter države Albanije, Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, ki niso članice EU), vključno s Severno republiko Makedonijo. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.
Okvir politike
1. Program transnacionalnega sodelovanja
Cilj programa Interreg VI B „IPA ADRION Programme (2021–2027)“, ki je bil dokončno odobren 30. novembra 2022, je spodbujati trajnostno gospodarsko in socialno blaginjo jadransko-jonskega območja. Podpira rast in ustvarjanje delovnih mest z izboljšanjem privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti regij ob hkratnem ohranjanju okolja ter zagotavljanju zdravih in uravnoteženih morskih in obalnih ekosistemov. Za obdobje 2021–2027 se je IPA-ADRION osredotočil na štiri prednostne naloge:
- Prednostna naloga: 1 – Podpora pametnejši jadransko-jonski regiji
- Prednostna naloga: 2 – Podpora bolj zeleni jadransko-jonski regiji, odporni na podnebne spremembe
- Prednostna naloga: 3 – Podpora ogljično nevtralni in bolje povezani jadransko-jonski regiji
- Prednostna naloga: 4 – Podpora upravljanju jadransko-jonske regije
Prilagajanje podnebnim spremembam je obravnavano predvsem v prednostni nalogi 2 in njenem specifičnem cilju RSO2.4 (spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornost ob upoštevanju ekosistemskih pristopov). Pričakuje se tudi, da bo program okrepil prilagajanje z ukrepi za obnovo narave in spodbujanje zelene infrastrukture, da bi izpolnil specifični cilj RSO2.7 (izboljšanje varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja).
V zvezi s tem bo IPA ADRION prispeval k vzpostavitvi skupnih nadnacionalnih in makroregionalnih ukrepov za soočanje s podnebnimi spremembami ter preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, pri čemer bo ohranjanje narave obravnavano kot ključni element.
V programskem obdobju 2014–2020 se je prilagajanje podnebnim spremembam obravnavalo v okviru prednostne osi 2 kot del specifičnega cilja 2.2 „izboljšanje zmogljivosti za nadnacionalno odpravljanje okoljske ranljivosti, razdrobljenosti in zaščite ekosistemskih storitev na območju ADRION“. S tem ciljem je ADRION prispeval k izboljšanju skupnega razumevanja na področju varstva okolja, upravljanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in prilagajanja podnebnim spremembam.
Poleg tega ima program čezmejnega sodelovanja Italija-Hrvaška velik pomen za jadransko-jonsko regijo. Njeno območje sodelovanja (25 provinc v Italiji in 8 okrožij na Hrvaškem) zajema znaten del jadranske podregije. Program čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Hrvaška za obdobje 2021–2027 je namenjen izboljšanju usklajevanja med programi z ADRION in drugimi čezmejnimi programi na jadransko-jonskem območju. Usklajevanje med programi se bo iskalo tudi na celotnem območju Sredozemlja. Program se bo osredotočal na modro gospodarstvo, pri čemer bo izkoristil dosedanje izkušnje s sodelovanjem in ustvaril močnejše sinergije z EUSAIR. Zeleno in odporno skupno okolje (prednostna naloga 2) bo zajemalo prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja nesreč.
2. Makroregionalne strategije
Področje sodelovanja ADRION sovpada s strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Splošni cilj EUSAIR je spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo ter rast v regiji z izboljšanjem njene privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti. Strategija s štirimi državami članicami EU (Hrvaško, Grčijo, Italijo, Slovenijo) in šestimi državami, ki niso članice EU (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, San Marinom in Srbijo), prispeva k nadaljnjemu povezovanju Zahodnega Balkana. EUSAIR se osredotoča na kopenske in morske vire regije Regio. Temelji na štirih tematskih stebrih, ki predstavljajo ključne izzive in priložnosti v regiji: (1) Modra rast, (2) Povezovanje regije, (3) Kakovost okolja, (4) Trajnostni turizem. Sodelovanje za skupno upravljanje skupnih okoljskih virov ter vprašanja podnebnih sprememb in obvladovanja tveganja nesreč obravnavajo ključne izzive za trajnostni razvoj jadransko-jonske regije. Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja nesreč sta horizontalni temi, ki sta pomembni za vse štiri stebre strategije EUSAIR. Strategijo dopolnjuje akcijski načrt iz leta 2020 (SWD(2020) ). Nadomešča načrt iz leta 2014, strukturiran v skladu z istimi štirimi stebri strategije. V načrtu so opredeljene teme, ukrepi in projekti za vsakega od štirih stebrov strategije. Ukrepi v okviru stebra „Kakovost okolja“ naj bi prispevali k zmanjšanju vpliva podnebnih sprememb na morske in kopenske ekosisteme.
3. Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje
Na širši ravni celotne sredozemske regije je sodelovanje na področju varstva okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam) na nadnacionalni ravni formalizirano v okviru Barcelonske konvencije in z njo povezanih protokolov.
EU že vrsto let financira namenske pobude za regionalno sodelovanje na področju okolja in podnebja, ki pomagajo balkanskim državam. Nekateri od njih so trenutno tudi del jadransko-jonske regije. Projekt regionalne okoljske mreže za pristop (RENA 2010–2013) je prispeval k okoljskim in podnebnim izboljšavam na Zahodnem Balkanu ter zbliževanju regije s standardi EU. Regionalna pristopna mreža za okolje in podnebje (ECRAN 2013–2016) je še naprej krepila regionalno sodelovanje med državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami. Trenutno mu sledita program EU za okoljsko partnerstvo za pristop (EPPA 2019–2022) in podpora EU za podnebne ukrepe v upravičenkah do IPA II – „Prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami in odporno na podnebne spremembe“ (TRATOLOW 2020–2023). Podpira vključevanje partneric z Zahodnega Balkana v EU na področju okolja in podnebja. Delovna skupina TRATOLOW 4 se posebej ukvarja s prilagajanjem podnebnim spremembam. Pomaga pri nacionalnem in regionalnem načrtovanju in ukrepih prilagajanja v državah Zahodnega Balkana.
Srednjeevropska pobuda (CEI) je regionalni medvladni forum 17 držav članic v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Vključuje vse države (vendar Grčijo) jadransko-jonske regije. Z regionalnim sodelovanjem spodbuja evropsko povezovanje in trajnostni razvoj. Delo CEI je osredotočeno na doseganje dveh glavnih ciljev: Zelena rast & amp; Samo družbe. Krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam je vključena med cilje akcijskega načrta CEI v okviru cilja 1 „spodbujanje zelene rasti“.
Osem jadransko-jonskih držav (vse razen Italije) skupaj z Bolgarijo, Madžarsko, Moldavijo, Romunijo in Turčijo ter Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sodelujejo v okviru Centra za upravljanje suše za jugovzhodno Evropo (DMCSEE). Center usklajuje in olajšuje razvoj, ocenjevanje in uporabo orodij in politik za obvladovanje tveganja suše v jugovzhodni Evropi, da bi izboljšal pripravljenost in zmanjšal posledice suše v tej regiji.
4. Prilagoditvene strategije in načrti
Doslej še niso bile razvite nobene strategije in načrti za prilagajanje v posebnem kontekstu jadransko-jonske regije. Regionalni okvir za prilagajanje podnebnim spremembam za sredozemska morska in obalna območja, ki je bil potrjen na 19. zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije, je pomemben tudi za to regijo.
Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020
Projekt I-STORM (Integrirane strategije za obvladovanje morskih neviht) (2018–2019), ki ga financira program ADRION 2014–2020, je s skupnimi infrastrukturami in orodji izboljšal izmenjavo podatkov, napovedi in znanja o morskih nevihtah in z njimi povezanih vplivih (poplave obal, erozija in posledični vplivi na obalne ekosisteme in infrastrukture). V okviru projekta so bile razvite smernice za prenos podatkov in napovedi v postopke zgodnjega opozarjanja in posredovanja ter strategija, namenjena ključnim nacionalnim/regionalnim akterjem v porečju ADRION. Oba dokumenta sta predlagala najučinkovitejši način za obravnavo upravljanja podatkov in napovedi ter s tem povezanih postopkov zgodnjega opozarjanja. Poleg tega sta bila v okviru projekta razvita aplikacija I-STORMS za pametne telefone in tablične računalnike ter spletni integrirani sistem I-STORMS (IWS). IWS je spletno orodje za izmenjavo in povezovanje podatkov in informacij, ki spodbuja sodelovanje med partnerji za boljši odziv na tveganja morskih neviht na jadransko-jonskem območju. S projektom se je začela preglednica stalnega sodelovanja. Zagotavlja, da se dialog nadaljuje tudi po zaključku projekta. Njegov cilj je spodbujati skupno razumevanje sedanjih izzivov obalnih območij ter usklajevanje in izmenjavo znanja in izkušenj.
Drugi pomembni projekti, ki zajemajo velik del jadransko-jonske regije, so bili financirani iz programa čezmejnega sodelovanja Italija-Hrvaška (2014–2020) in so opisani v nadaljevanju. Trije od njih (ADRIADAPT, RESPONSe in ADRIACLIM) so lokalnim organom zagotavljali podporo pri razvoju načrtov in strategij prilagajanja na obalnih in mestnih območjih jadransko-jonske regije.
ADRIADAPT (informacijska platforma za odpornost jadranskih mest, 2019–2021) je spodbujala lokalno in regionalno odpornost. Pripomogel je k razvoju baze znanja za opredelitev ustreznih možnosti prilagajanja podnebnim spremembam in načrtovanja na jadransko-jonskem območju. S projektom je bila vzpostavljena platforma za odpornost Adriadapt z orodji in znanjem za podnebno načrtovanje, ki so bili preizkušeni pri lokalnih oblasteh. Podprla je tudi lokalne podnebne informacije in načrte za odpornost proti podnebnim spremembam.
RESPONSe (Strategije za prilagajanje podnebnim spremembam v jadranskih regijah, 2019–2021) je lokalnim oblikovalcem politik omogočil, da omogočijo pristope podnebno pametnega upravljanja in spodbujajo trajnostno življenje na jadranskih morskih in obalnih območjih. Rezultati projekta vključujejo nabor orodij za ukrepe prilagajanja za javne organe (podnebni meni za jadranske regije). Gre za brezplačno spletno zbirko ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, ki lahko podpre lokalno oblikovanje politik za reševanje izzivov podnebnih sprememb. ADRIACLIM (informacije o podnebnih spremembah, orodja za spremljanje in upravljanje strategij prilagajanja v jadranskih obalnih območjih za obdobje 2020–2022) je namenjen razvoju točnih informacij za podporo razvoju regionalnih in lokalnih načrtov prilagajanja podnebnim spremembam. Osredotoča se na krepitev zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam na obalnih območjih. Pomagal je pri razvoju homogenih in primerljivih podatkov, izboljšanju znanja, zmogljivosti in sodelovanja na področju sistemov spremljanja in modeliranja podnebnih sprememb ter razvoju naprednih informacijskih sistemov, orodij in kazalnikov za optimalno načrtovanje prilagajanja podnebnim spremembam.
ASTERIS (prilagajanje vdoru slane vode v scenarije dviga morske gladine, 2019–2021) izboljšuje razumevanje prostorskih in časovnih razlik v vdoru morske vode. Uporablja različne scenarije podnebnih sprememb, da se opredelijo in evidentirajo potrebe in ovire pri obvladovanju tveganja ter zagotovijo praktična orodja za trajnostno upravljanje obalnih vodonosnikov na lokalni ravni.
AdriaMORE (Adriatic DSS exploitation for monitoring and risk management of coastal extreme weather and flooding) (2018 - 2019), ki izkorišča glavne dosežke projekta ADRIARadNet, financiranega iz programa IPA Adriatic CBC, je opremil ozemlja in ljudi z učinkovitimi orodji za spopadanje s hudimi vremenskimi dogodki in drugimi povezanimi pomorskimi tveganji.
Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da razvijejo prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.
- Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba programa Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje programov za financiranje raziskav in inovacij v EU
- Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj strani s karpatsko nadnacionalno regijo in za prispevek k mednarodnim politikam prilagajanja
- Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani o nadnacionalnih regijah Climate-ADAPT za razvoj čezmejne strategije prilagajanja v Pirenejih
Language preference detected
Do you want to see the page translated into ?
