Najbolj oddaljene regije EU ter čezmorske države in ozemlja

Države regije

EU vključuje 22 čezmorskih ozemelj, povezanih s petimi državami članicami (Francijo, Nizozemsko, Dansko, Španijo in Portugalsko).

Devet jih je uvrščenih med najbolj oddaljene regije in so sestavni del EU. Vključujejo: trije francoski čezmorski departmaji (Martinique, Guadeloupe in Francoska Gvajana) in ena francoska čezmorska skupnost na Karibih (Saint-Martin); francoski čezmorski departmaji Mayotte in Réunion v Indijskem oceanu; dve portugalski avtonomni regiji (Madeira in Azori) in ena španska avtonomna skupnost (Kanarski otoki) v Atlantiku.

Preostalih 13 čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) ima poseben status „pridruženih“ držav in ozemelj ter je povezanih z Dansko, Francijo in Nizozemsko. Ta ozemlja so ustavno povezana z matično državo članico, vendar niso del enotnega trga in morajo izpolnjevati trgovinske obveznosti, naložene tretjim državam. V Sklepu Sveta (EU) 2021/1764 in Sklepu Sveta 2013/755/EU so podrobno opredeljeni pridružitveni odnosi EU s ČDO za obdobji 2021–2027 oziroma 2014–2020.

Karibe in Atlantik

Indijski ocean

Amazonija

vir zemljevida: ETC/CCA 2018

Politični okvir

1.    Program transnacionalnega sodelovanja

Za programsko obdobje 2021–2027 so posebnosti najbolj oddaljenih regij priznane prek posebnega sklopa programa Interreg (Strand D), ki podpira sodelovanje s sosednjimi državami in ozemlji. Interreg VI-D se nanaša na naslednja geografska območja: Amazonija, Karibi, Madeira-Azori-Kanarski otoki (MAC), Indijski ocean, Mozambiški kanal. Najbolj oddaljene regije v Karibskem in Indijskem oceanu so bile za obdobje 2014–2020 vključene v tri programe transnacionalnega sodelovanja INTERREG, ki so opisani v nadaljevanju.

Program sodelovanja za karibsko območje za obdobje 2014–2020 je vključeval Guadeloupe, Francosko Gvajano, Martinik in Saint Martin ter približno 40 tretjih držav in ČDO v karibskem bazenu. Izvajal se je v partnerstvu s tremi regionalnimi gospodarskimi organizacijami, tj. Karibsko skupnostjo (CARICOM), Združenjem karibskih držav (ACS) in Organizacijo vzhodnokaribskih držav (OECS). Program je bil sestavljen iz dveh delov: (1) čezmejno sodelovanje med Gvadelupom, Martinikom in državami OECS ter (2) nadnacionalno sodelovanje med Gvadelupom, Francosko Gvajano, Martinikom in Saint Martinom ter drugimi sodelujočimi državami in ozemlji. Ima šest prednostnih področij, katerih cilj je:

• povečanje konkurenčnosti karibskih podjetij;
• povečanje zmogljivosti odzivanja na naravne nevarnosti;
• varstvo kulturnega in naravnega okolja;
• odzivanje na skupna zdravstvena vprašanja na karibski ravni;
• podpiranje razvoja obnovljivih virov energije;
• krepitev človeškega kapitala.

Prednostna naloga 2 je bila namenjena izboljšanju znanja o naravnih nesrečah in oblikovanju skupnih sistemov za obvladovanje tveganja, zlasti z razvojem skupnih orodij za opazovanje in geografskega informacijskega sistema, primernega za krizno upravljanje.

Program sodelovanja na območju Indijskega oceana za obdobje 2014–2020 je spodbujal sodelovanje med Reunionom in Mayottom (Francija) ter 12 tretjimi državami v južnem Indijskem oceanu (Zvezo Komori, Madagaskarjem, Mauritiusom, Sejšeli, Južno Afriko, Tanzanijo, Mozambikom, Kenijo, Indijo, Šrilanko, Maldivi in Avstralijo) ter francoskimi južnimi in antarktičnimi območji. Program je temeljil na:

• čezmejno sodelovanje med Réunionom in Komori, Madagaskarjem, Mauritiusom in Sejšeli kot članicami Komisije za Indijski ocean ter
• širše nadnacionalno sodelovanje med Reunionom, Mayottom in drugimi sodelujočimi državami. Program ima pet strateških prednostnih nalog, od katerih sta dve povezani s podnebnimi spremembami.

Prednostna naloga 1 je bila vzpostavitev centra za raziskave in inovacije s poudarkom na farmakopeji, biotehnologiji, energiji in podnebnih spremembah. cilj prednostne naloge 3 je bil razviti zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj s krepitvijo regionalnih ukrepov civilne zaščite; sodelovanje pri epidemioloških in nalezljivih tveganjih; ter preprečevanje tveganj, povezanih z morskimi dejavnostmi.

Program sodelovanja AMAZONIA 2014–2020 je spodbujal čezmejno in nadnacionalno sodelovanje med Francosko Gvajano, Surinamom ter zveznima državama Amapá in Amazonas v Braziliji. Program ni omenjal prilagajanja in obvladovanja tveganja na svojih prednostnih področjih. Prednostna naloga 2 se je na splošno nanašala na ohranjanje okolja in upravljanje naravnih virov. Poseben poudarek je bil namenjen zaščiti in krepitvi lokalne biotske raznovrstnosti ter naravne in kulturne dediščine s skupnimi ukrepi za ohranjanje.

2.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

V okviru skupnosti CARICOM je bil ustanovljen Center Karibske skupnosti za podnebne spremembe, ki je referenčna točka za raziskave o vplivih podnebnih sprememb in strategijah prilagajanja nanje v regiji. Center je bil odprt leta 2005, da bi usklajeval odziv regije na obvladovanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Center zagotavlja informacije nosilcem odločanja (je uradno odložišče in klirinška hiša za regionalne podatke o podnebnih spremembah). Razvija projekte za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, organizira tečaje usposabljanja, svetovalne storitve in storitve skupnih podjetij.  Center zagotavlja politične nasvete v zvezi s podnebnimi spremembami državam članicam CARICOM in karibskim čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva. Center je akreditiran regionalni izvajalski subjekt (RIE) v Zelenem podnebnem skladu UNFCCC (GCF).

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

PublikacijaProgrami Interreg v najbolj oddaljenih regijah za obdobje 2014–2020kaže, kako so programi INTERREG prispevali k regionalnemu razvoju najbolj oddaljenih regij in tesnejšemu povezovanju z njihovimi sosedami.

Projekt CARIBE-COAST (Karibska mreža za obalna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, 2018–2022) je namenjen združevanju, sokonstrukciji in razširjanju pristopov k spremljanju in preprečevanju obalnih tveganj ter prilagajanju podnebnim spremembam. Trije cilji projekta so: oblikovanje kataloga hidrodinamičnega modeliranja za simulacijo sedanjih in prihodnjih nevarnosti; razviti obstoječe opazovalnice in izmenjati dobre prakse spremljanja na podlagi skupnega protokola ter zagotoviti orodja za podporo odločanju za preprečevanje naravnih obalnih tveganj.

Projekt Pripravljeni skupaj (2019–2022) krepi regionalno sodelovanje z okrepljenim usklajevanjem, združevanjem virov in skupnim spodbujanjem kulture tveganja za obravnavanje glavnih izzivov naravnih nesreč in podnebnih sprememb na Karibih. Projekt spodbuja celovit, vključujoč in participativen pristop, da se zagotovi učinkovit odziv na potrebe najbolj ranljivega prebivalstva, izpostavljenega naravnim nesrečam in posledicam podnebnih sprememb.

Kar zadeva območje Indijskega oceana, je bilo z operativnim programom za obdobje 2007–2013 zagotovljeno financiranje regionalnega mehanizma civilne zaščite v okviru prednostne osi 1 „Trajnostni razvoj“. Zlasti je podprla Rdeči križ Francije na srečanju pri razvoju programa regionalnega sodelovanja za obvladovanje tveganja nesreč v jugozahodnem Indijskem oceanu in naknadnega akcijskega načrta.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih