Alpski prostor

Države regije

Območje sodelovanja programa Alpski prostor zajema Alpe in njihove okoliške nižine, ki povezujejo zelo različne regije, ki vključujejo celotno območje Švice, Avstrije, Lihtenštajna in Slovenije, zahodne dele Francije, južne dele Nemčije in severne regije Italije. Področje sodelovanja programa Interreg za obdobje 2021–2027 zajema celotno področje programa Interreg za obdobje 2014–2020 z dodatnimi sedmimi regijami iz Nemčije. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Cilj programa Interreg za alpski prostor za obdobje 2021–2027 (kot ga je Evropska komisija sprejela 5. maja 2022) je spodbujati povezovanje trajnostnega gospodarskega razvoja, družbene blaginje in ohranjanja njegove izjemne narave. Podpira čezmejne projekte sodelovanja in olajšuje skupne nadnacionalne rešitve.

Program določa štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: Odporna na podnebne spremembe in zelena alpska regija
• Prednostna naloga 2 Ogljično nevtralna alpska regija, občutljiva na vire
• Prednostna naloga 3 Inovacije in digitalizacija v podporo zeleni alpski regiji
• Prednostna naloga 4 Kooperativno vodena in razvita alpska regija

Podnebne spremembe so večkrat opredeljene kot glavna gonilna sila in poseben izziv za Alpe. Prilagajanje podnebnim spremembam je cilj prednostne naloge 1 v okviru specifičnega cilja: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti nanje ob upoštevanju ekosistemskih pristopov“. Program podpira spodbujanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, ki se osredotočajo na medsebojne odnose med naravnimi, gospodarskimi in družbenimi sistemi v alpski regiji. Program podrobno spodbuja: (1) rešitve in pilotne projekte za pripravljenost in prilagajanje, (2) rešitve in pilotne projekte za premostitev vrzeli med podnebnimi raziskavami in praktičnim izvajanjem, (3) pobude za prenos znanja ter (4) metodologije in orodja za merjenje in spremljanje posebnih vplivov podnebnih sprememb. Program podpira tudi ukrepe za preprečevanje tveganj in odpornost na nesreče, ki so tesno povezani s podnebnimi spremembami.

Skladnost med tem programom in cilji strategije EUSALP je okrepljena, da se podpre pot k ogljično nevtralnemu ozemlju, odpornemu na podnebne spremembe. V okviru prednostne naloge 4 je cilj programa „krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter drugih teritorialnih strategij“. V zvezi s tem program podpira razvoj in izvajanje „rešitev za okrepitev sodelovanja in organizacijskih procesov v strukturi upravljanja EUSALP“.

Čeprav so bile podnebne spremembe v obdobju 2014–2020 (INTERREG V B) opredeljene kot glavna gonilna sila in poseben izziv za Alpe, niso bile zajete v posebnih ciljih, temveč kot horizontalna tema in vprašanje, ki ga je treba vključiti v vsak projekt. Prilagajanje podnebnim spremembam kot medsektorsko vprašanje je bilo izrecno omenjeno v okviru prednostne naloge 3 „Živeti alpski prostor“, katere cilj je izboljšati varstvo okolja in učinkovito rabo virov. Program za obdobje 2014–2020 je podprl tudi strategijo EU za alpsko regijo, vključno z njeno akcijsko skupino 8 za obvladovanje tveganja in prilagajanje podnebnim spremembam. Svojo strukturo upravljanja je financirala s projektom AlpGov in z zahtevo, da se v rednih projektnih vlogah obravnavajo prednostne naloge in podpirajo dejavnosti tematskih delovnih teles EUSALP.

2.     Makroregionalne strategije

Strategija EU za alpsko regijo (EUSALP) temelji na skupni pobudi alpskih držav in regij za krepitev sodelovanja med njimi in učinkovitejše reševanje skupnih izzivov. Vključuje sedem držav (Avstrijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Slovenijo, Lihtenštajn in Švico) in 48 regij. Pokriva nekoliko večje območje kot ASP. Cilj EUSALP je reševanje izzivov, značilnih za Alpe, kot so uravnoteženje razvoja in varstva okolja, povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje teritorialnih razlik.

Prilagajanje je ena od dveh osrednjih tem v okviru akcijske skupine 8 (aktivna skupina za upravljanje tveganj). Skupni cilj sedanjega srednjeročnega delovnega načrta (do sredine leta 2019) je opredeliti, analizirati in okrepiti mehanizme upravljanja na področjih obvladovanja naravnih nevarnosti in prilagajanja podnebnim spremembam, vključno z večjo skladnostjo med obema področjema politike. Načrtovani rezultati so študije, primeri dobre prakse in možnosti za izboljšanje politike na področju obvladovanja tveganja, upravljanja prilagajanja ter vključevanja prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč. Cilj teh rezultatov je utreti pot učinkovitejšim in bolje usklajenim pristopom k upravljanju v alpski makroregiji. Nadaljnji cilj akcijske skupine je vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje nadnacionalnega spletnega portala CAPA – Platforma za prilagajanje podnebnim spremembam za Alpe. V obdobju 2016–2019 in 2020–2022 se je CAPA financirala iz projektov Interreg Alpski prostor AlpGov 1 in AlpGov 2 (Izvajanjemehanizmov upravljanja v Alpah strategije EU za alpsko regijo).

Akcijski načrt EUSALP med drugim spodbuja razvoj alpske strategije prilagajanja in akcijskega načrta, ki temeljita na celoviti oceni ranljivosti in sta v skladu z obstoječimi nacionalnimi strategijami prilagajanja. Vplivi podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so povezani tudi s temami ekološke povezljivosti in naravnih virov, vključno z upravljanjem voda in tal. Medsektorska vprašanja, povezana s prilagajanjem (npr. zelena infrastruktura, suše, povpraševanje po vodi in upravljanje ponudbe), do neke mere obravnavajo dejavnosti ustreznih akcijskih skupin.

Nekatera območja alpske regije se prekrivajo z drugimi makroregijami, ki imajo morda v svojih strategijah ustrezne informacije. To sta podonavska  makroregija in jadransko-jonska makroregija.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Alpska konvencija, sprejeta leta 1991, je mednarodna pogodba med alpskimi državami (Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Lihtenštajnom, Monakom, Slovenijo in Švico) in EU za trajnostni razvoj in varstvo Alp. Končni cilj Alpske konvencije je razvoj skupne dediščine Alp in njeno ohranjanje za prihodnje generacije z nadnacionalnim sodelovanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti.

V okviru Alpske konvencije je v Deklaraciji izInnsbrucka iz leta 2019 z naslovom „Podnebno nevtralne Alpe 2050, odporne proti podnebnim spremembam“ (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija iz Innsbrucka)ponovno potrjen cilj prizadevanj za podnebno nevtralnost in odpornost Alp proti podnebnim spremembam do leta 2050 v skladu z evropskimi in mednarodnimi določbami. Poleg tega je ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami ena od šestih prednostnih nalog večletnega delovnega programa za obdobje 2017–2022. Pogodbenice, opazovalci in tematska delovna telesa Konvencije se redno ukvarjajo z medsektorskimi vidiki prilagajanja. Pripravili so vrsto specifičnih rezultatov na nadnacionalni ravni, vključno z izjavami in smernicami, delavnicami in eksperimentalnimi projekti, ki pogosto prispevajo k izvajanju ukrepov iz podnebnega akcijskega načrta. Alpski odbor za podnebje (ACB) je bil ustanovljen leta 2016 v okviru Konvencije ter je razvil alpski sistem podnebnih ciljev za leto 2050 in podnebni akcijski načrt 2.0. Splošni cilj tega načrta je preoblikovati Alpe v podnebno nevtralno regijo, odporno na podnebne spremembe (glej oddelek o strategijah in načrtih za prilagajanje).

Konvencija ima dobro uveljavljeno nadnacionalno opazovalno mrežo, ki jo sestavlja veliko število ustreznih vladnih in nevladnih krovnih organizacij, dejavnih na področjih delovanja Alpske konvencije,^{vključno s prilagajanjem} podnebnim spremembam.

Alpska konvencija in organi EUSALP prispevajo k nadnacionalnemu ustvarjanju in prenosu znanja o prilagajanju. Pomembni primeri rezultatov dela Alpske konvencije so „Alpskastrategija za prilagajanje podnebnim spremembam na področju naravnih nesreč“(2013), „Smerniceza prilagajanje podnebnim spremembam na lokalni ravni v Alpah“(2014), „Zbirnoporočilo Pregled stanja kot podlaga za opredelitev dejavnosti Odbora za podnebje v Alpah“ (2017, posodobljeno leta 2019), poročilo „Soočanjes sušami v alpski regiji. Izkušnje, pristopi in skupni izzivi(2018) in sedmo poročilo o stanju Alp: Obvladovanje tveganja naravnih nesreč (2019).

4.      Strategije in načrti za prilagajanje

Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 je izdelal Alpski odbor za podnebje (ACB), leta 2019 pa je bil sprejet na XV. Alpski konferenci. Opredeljuje konkretne cilje na desetih različnih področjih delovanja Alpske konvencije in na dveh prečnih/horizontalnih področjih delovanja. S celostnim pristopom povečuje dodano vrednost alpskega sodelovanja pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. V tem okviru je ACB posodobil podnebni akcijski načrt (ki je bil prvotno pripravljen leta 2009), ki zajema prilagajanje in blažitev. Novi podnebni akcijski načrt 2.0 daje prednost posebnim ukrepom za izvajanje alpskega sistema podnebnih ciljev za leto 2050 s poudarkom na srednjeročnem obdobju (pet do deset let). V njem so predlagani podrobni načini izvajanja za deset sektorjev, ki so jih skupaj razvili deležniki in tematska delovna telesa Alpske konvencije. ACB spremlja splošno izvajanje poti in redno obvešča o dosežkih. Vzpostavljena je bila platforma Skupnosti (alpsko podnebje do leta 2050),ki zagotavlja povezavo med izvajanjem in cilji sistema podnebnih ciljev do leta 2050.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Projekt AlpGov2 (2020–2022), ki ga financira Interreg ALPS, krepi strukture in mehanizme upravljanja strategije EUSALP ob upoštevanju vseh tem njenega akcijskega načrta, ki sledi prejšnjemu projektu AlpGov 1.

GoApply (večdimenzionalno upravljanje prilagajanja podnebnim spremembam pri oblikovanju politik in v praksi, 2016–2019) se je razvil neposredno iz nadnacionalne mreže oblikovalcev politik, ki jo je začel C3-Alps (2007–2013). GoApply se odziva na izzive, ovire in vrzeli, povezane z upravljanjem na več ravneh, s katerimi se trenutno soočajo vse alpske države v svojih prizadevanjih za izvajanje nacionalnih strategij prilagajanja. Cilj projekta je bil okrepiti zmogljivosti za upravljanje in izvajanje prilagajanja podnebnim spremembam na več ravneh in v več sektorjih. Rezultati so predstavljeni v poročilih o državah (Avstrija, Nemčija, Italija, Švica) in zbrani v nadnacionalnem zbirnem poročilu. Poročilo predstavlja bazo znanja za okrepljeno upravljanje prilagajanja na več ravneh v Alpah ter portfelj dejavnikov uspeha, ovir, pridobljenih izkušenj, primerov dobre prakse in možnosti za izboljšanje.

ALPTREES (Trajnostna raba in upravljanje tujerodnih dreves v alpski regiji, 2019–2022) pomaga krepiti trajnostno rabo naravnih virov z napovedovanjem sedanje in potencialne porazdelitve tujerodnih dreves v okviru scenarijev podnebnih sprememb. Projekt naj bi zagotovil tehnične smernice za orodja za sprejemanje odločitev o prilagajanju podnebnim spremembam in načrtovanje za zaščito prihodnosti zelene infrastrukture, funkcij biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev na celotnem ozemlju EUSALP.

Alpski prostor se lahko zanese tudi na bogate izkušnje s projekti nadnacionalnega sodelovanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam, ki so bili financirani v prejšnjem programskem obdobju Interreg 2007–2013, kot na primer projekti CLISP, AdaptAlp ali C3-Alps.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih