Srednja Evropa

Države regije

Območje sodelovanja Srednje Evrope vključuje veliko ozemlje od južnega območja, ki meji na Jadransko morje, do severnega območja, ki meji na Baltsko morje. Območje sodelovanja za obdobje 2021–2027 v veliki meri sovpada s celotnim podaljšanjem prejšnjega programa Interreg, ki zajema celotno območje sedmih držav članic EU (Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije), osrednjih in vzhodnih regij Nemčije (zdaj vključno z regijo Braunschweig) ter severnih regij Italije. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Cilj programa INTERREG V B je spodbujati čezmejno sodelovanje, da bi srednjeevropska mesta in regije postali boljši kraji za življenje in delo.

Program za obdobje 2021–2027 priznava, da je Srednja Evropa v prehodnem obdobju. Njene regije in mesta se soočajo s številnimi izzivi (vključno s podnebnimi spremembami), ki ne poznajo meja in jih ni mogoče rešiti sami. Vizija programa je združena srednja Evropa, ki sodeluje, da bi postala pametnejša, bolj zelena in bolje povezana. Financira nadnacionalne projekte, ki razvijajo, preskušajo in izvajajo rešitve, ki so nujno potrebne, da bi srednja Evropa postala odpornejša in privlačnejša.

Program naj bi dosegel:

• boljši razvoj politik, učenje in spremembe;
• povečanje znanja in zmogljivosti, vključno s prenosom in izmenjavo znanja;
• boljše usklajeno sodelovanje in okrepljeno upravljanje na različnih ravneh;
• zmanjšanje ovir;
• nove ali boljše storitve;
• vedenjske spremembe;
• Finančni vzvod javnih in zasebnih sredstev, vključno s pripravo na nadaljnje naložbe.

Program se osredotoča na štiri prednostne naloge:

• Sodelovanje za pametnejšo srednjo Evropo
• Sodelovanje za bolj zeleno srednjo Evropo
• Sodelovanje za bolj povezano srednjo Evropo
• Izboljšanje upravljanja za sodelovanje v srednji Evropi.

Prilagajanje podnebnim spremembam je obravnavano zlasti v prednostni nalogi 2 v okviru posebnega cilja: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja tveganja nesreč in pripravljenosti nanje ob upoštevanju ekosistemskih pristopov“. Pričakuje se, da bodo ukrepi nadnacionalnega sodelovanja v okviru tega cilja dosegli večje zmogljivosti za izboljšanje odpornosti in pravočasno preprečevanje neugodnih učinkov podnebnih sprememb v srednji Evropi. Izboljšale bodo tudi usklajevanje prilagoditvenih ukrepov in spodbujale uvajanje novih rešitev, ki so bile preizkušene in predstavljene v pilotnih ukrepih. Prilagajanje podnebnim spremembam bo koristilo tudi ukrepom, razvitim v skladu s prednostno nalogo 1, katere cilj je izboljšati in posodobiti spretnosti ljudi na lokalni ravni, in prednostno nalogo 4, katere cilj je izboljšati večsektorske procese upravljanja na vseh teritorialnih ravneh. Ukrepi, sprejeti za izpolnitev obeh ciljev, bodo izboljšali omogočitvene pogoje za soočanje s skupnimi izzivi regij, kot so podnebne spremembe.

V obdobju 2014–2020 je bilo prilagajanje podnebnim spremembam obravnavano kot ena od več z okoljem povezanih podtem v okviru prednostne naloge 3 programa (naravni in kulturni viri za trajnostno rast v regiji). Natančneje je bil zajet v cilju izboljšanja zmogljivosti celostnega okoljskega upravljanja za varstvo in trajnostno rabo naravne dediščine in virov. Poleg tega je bila ranljivost mestnih območij za podnebne spremembe opredeljena kot težava v okviru dodatnega cilja „izboljšanje okoljskega upravljanja funkcionalnih mestnih območij, da bi postala prijetnejša za življenje“. Nazadnje, prilagajanje je bilo del horizontalnih načel programa, zlasti „trajnostnega razvoja“, ki vključuje ukrepe za upoštevanje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj.

2.     Makroregionalne strategije

Interreg Srednja Evropa ima pomembno povezovalno vlogo med štirimi makroregionalnimi strategijami EU, in sicer strategijo EU za Podonavje (EUSDR), strategijo EU za alpsko regijo (EUSALP), strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in strategijo EU za regijo Baltskega morja (EUSBSR). Regija Srednje Evrope deli dele svojega območja sodelovanja z vsemi, ki se na različne načine ukvarjajo s prilagajanjem podnebnim spremembam v svojih nadnacionalnih programih sodelovanja (glej strani Climate-ADAPT o Donavi, alpskem prostoru, jadransko-jonski regiji in regiji Baltskega morja).

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Regija Srednje Evrope se delno prekriva z območjema Karpatske konvencije in Konvencije o varstvu reke Donave, ki sta skoraj v celoti vključeni v podonavsko nadnacionalno regijo.

Karpatska konvencija je podregionalna pogodba za spodbujanje trajnostnega razvoja in zaščite karpatske regije. Maja 2003 jo je podpisalo sedem karpatskih držav (od katerih so štiri države del nadnacionalne regije Srednje Evrope). Na petem zasedanju Konference pogodbenic Karpatske konvencije (COP5, 2017) je bila sprejeta sprememba Karpatske konvencije, da bi se vključil novi člen 12a o podnebnih spremembah. Od pogodbenic zahteva, da izvajajo politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v vseh sektorjih, pomembnih za Konvencijo. Zato je bila vzpostavljena dolgoročna vizija 2030 za karpatsko območje, „da bi okrepili skupna prizadevanja za podnebno nevtralno pot, ki bo zagotovila trajnostni razvoj Karpatov, odporen na podnebne spremembe“.

Konvencija o varstvu reke Donave (DRPC) je splošni pravni instrument za sodelovanje pri čezmejnem upravljanju voda v porečju Donave. Štirinajst držav (od katerih jih je sedem tudi del nadnacionalne regije Srednje Evrope) in Evropska unija so se zavezale k izvajanju te konvencije. Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (vnadaljnjem besedilu: ICPDR)je nadnacionalni organ, ki je bil ustanovljen za izvajanje Konvencije o varstvu reke Donave.  ICPDR si prizadeva za trajnostno obvladovanje poplavne ogroženosti. Strokovna skupina za varstvo pred poplavamipodpiraizvajanje akcijskega programa za trajnostno varstvo pred poplavami v povodju Donave. Pomaga tudi pri izvajanju dejavnosti, povezanih z izvajanjem direktive EU o poplavah, kot sta razvoj kart poplavne nevarnosti in tveganja ter načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti v povodju Donave.

Srednjeevropska pobuda (CEI) je regionalni medvladni forum 17 držav članic srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vključuje vse države srednjeevropske nadnacionalne regije EU. Spodbuja evropsko povezovanje in trajnostni razvoj z regionalnim sodelovanjem. Delo SEP je osredotočeno na doseganje dveh glavnih ciljev: Green Growth & Just Societies (Zelena rast in podpora; Pravične družbe). Krepitev podnebne odpornosti je vključena med cilje akcijskega načrta SEP v okviru cilja 1 „spodbujanje zelene rasti“.

4.     Strategije in načrti za prilagajanje

Obstoječe nadnacionalne in čezmejne strategije in načrti, ki obravnavajo vprašanja prilagajanja, pomembna za dele srednjeevropske regije, se osredotočajo predvsem na obvladovanje vodnih virov in poplavne ogroženosti v porečju Donave. Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR) ter pomen načrta upravljanja povodja Donave (načrt DRBM) in načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti Donave (načrt DFRM) za prilagajanje so opisani v podonavskem nadnacionalnem odseku Climate-ADAPT.

Za karpatsko območje, posebno regijo Srednje Evrope, akcijski načrt, izdan leta 2020 in priložen dolgoročni viziji 2030 „Boj proti podnebnim spremembam v Karpatih“, določa konkretne dejavnosti in mejnike za doseganje strateških ciljev in z njimi povezanih ciljev vizije. Akcijski načrt zagotavlja splošne smernice za delovno skupino za podnebne spremembe (ustanovljeno v okviru Karpatske konvencije) in z njo povezane delovne načrte.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Primeri projektov, financiranih iz programa za Srednjo Evropo za obdobje 2014–2020, ki obravnavajo prilagajanje podnebnim spremembam, so navedeni v nadaljevanju. Osredotočajo se predvsem na upravljanje voda in zmanjševanje tveganja nesreč (zaradi poplav, močnega deževja, suš) ter na zaščito kulturne dediščine pred učinki podnebnih sprememb.

Projekt RAINMAN (Integrated Heavy Rain Risk Management) (2017–2020) je v odziv na vse večji problemski pritisk v regiji zaradi vse pogostejših in intenzivnejših lokalnih ekstremnih padavinskih dogodkov zbral razpoložljive informacije o obvladovanju tveganja močnega deževja ter razvil praktično usmerjena orodja in inovativne metode. Nabor orodij RAINMAN je bil dostavljen kot končni rezultat projekta. Zbirka orodij je informacijska platforma, ki občinam ter lokalnim in regionalnim deležnikom pomaga pri ukrepanju proti močnemu deževju. Ponuja ključna dejstva, orodja za obvladovanje tveganih situacij in dobre prakse.

Projekt PROLINE-CE (Efficient Practices of Land Use Management Integrating Water Resources Protection and Non-structural Flood Mitigation Experiences) (2016–2019), v katerega so bili vključeni partnerji iz sedmih držav srednje Evrope, je bil namenjen izboljšanju zaščite virov pitne vode ter zaščite regij pred poplavami in sušami v okviru celostnega pristopa k upravljanju rabe zemljišč ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Najboljše prakse upravljanja so bile preizkušene na pilotnih območjih regije, ocenjeno pa je bilo tudi njihovo sprejemanje s strani deležnikov in strokovnjakov. Nadnacionalni vodnik za optimalno spremembo vodnega vira (GOWARE) je bil zasnovan kot orodje za podporo odločanju, ki omogoča izbiro najboljših praks upravljanja za izboljšanje zaščite pitne vode in zmanjšanje tveganja poplav. DriFLU Charta (Pitje vode/Poplave/Uporaba zemljišč), akt o skupni izjavi, ki so ga podpisali pomembni predstavniki vsake partnerske države, čeprav ni pravno zavezujoč, je izjava o nameri, da se zagotovijo priporočila za skupne politike in ukrepe na področju varstva pitne vode in s tem povezane blažitve poplav/suše na programskem območju Srednje Evrope.

Projekt DEEPWATER-CE (2019–2022) je namenjen razvoju zmogljivosti za celostno okoljsko upravljanje odgovornih javnih akterjev Srednje Evrope za oblikovanje skupne strategije upravljanja vodnih virov. Vključuje zadrževanje odvečne vode iz obdobij močnega deževja, ki se lahko uporabi za obnavljanje podzemne vode. Pilotne študije v štirih državah (Poljska, Madžarska, Slovaška in Hrvaška) omogočajo oceno razpoložljivih rešitev za polnjenje upravljanih vodonosnikov za izboljšanje in povečanje virov podzemne vode. Projekt, ki temelji na rezultatih ustreznih prejšnjih projektov sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, proučuje rešitve za izčrpavanje virov pitne vode ter vse pogostejše močno deževje in poplave, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

S podobnim poudarkom projekt TEACHER-CE (Skupna prizadevanja za povečanje prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam v Srednji Evropi, 2020–2022) obravnava potrebo po boljšem usklajevanju obvladovanja tveganj v Srednji Evropi. Tako želi povezati in uskladiti rezultate predhodno financiranih projektov INTERREG, Obzorje 2020 in Life. Glavni rezultat projekta je nabor orodij TEACHER-CE, ki se osredotoča na podnebno odporno upravljanje vprašanj, povezanih z vodo, kot so poplave, močno deževje in preprečevanje tveganja suše, majhni ukrepi za zadrževanje vode in zaščita vodnih virov s trajnostnim upravljanjem rabe zemljišč. Nabor orodij se preskuša in preverja v devetih pilotnih ukrepih osmih držav osrednje regije.

Glavni cilj projekta FramWat (Okvir za izboljšanje vodne bilance in blažitev hranil z uporabo majhnih ukrepov za zadrževanje vode, 2017–2020) je bil okrepiti regionalni skupni okvir za poplave, suše in blažitev onesnaževanja. To bi bilo treba doseči s povečanjem varovalne zmogljivosti krajine s sistematičnim pristopom, ki temelji na naravnih rešitvah, in majhnimi ukrepi za zadrževanje vode. Rezultati projekta so vključevali praktične smernice za načrtovanje ukrepov za naravno in majhno zadrževanje vode, sistem za podporo odločanju za načrtovanje ukrepov za naravno (majhno) zadrževanje vode in šest akcijskih načrtov za pilotna povodja, vključena v projekt.

Projekt (ocena tveganja in trajnostno varstvo kulturne dediščine v spreminjajočem se okolju, 2017–2020) je prispeval k izboljšanju zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja za ublažitev vplivov podnebnih sprememb in naravnih nevarnosti (poplave in močno deževje) na območja, strukture in artefakte kulturne dediščine. Projekt je zagotovil spletno orodje GIS za kartiranje tveganj, orodje za podporo odločanju za analizo kritičnih vprašanj, ki določajo ranljivost kulturne dediščine, in priročnik v podporo oblikovalcem politik in odločevalcem dobrih in slabih praks za upravljanje ogrožene kulturne dediščine. Ugotovitve iz projekta ProteCHt2save in samega spletnega orodja GIS se nadalje razvijajo v novem nadaljnjem projektu, projektu STRENCH (STRENgthening resilience of Cultural Heritage at risk in a changing environment through proaktivno transnational cooperation, 2020–2022).

Drugi projekti, ki pomembno vplivajo na regijo Srednje Evrope, se financirajo iz programa Interreg Podonavje in so opisani na spletni strani Podonavje.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih