Črnomorski bazen (NEXT)

Države regije

Bolgarija, Gruzija, Grčija, Republika Moldavija, Romunija, Turčija in Ukrajina.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Okvir sodelovanja programa Interreg NEXT za območje Črnega morja (NEXT – območje Črnega morja, 2021–2027), odobren leta 2023, izhaja iz prejšnjih okvirov sodelovanja, ki so se izvajali v tej regiji, in sicer iz programa ENPI za območje Črnega morja za obdobje 2007–2013 in programa evropskega instrumenta sosedstva za območje Črnega morja za obdobje 2014–2020.

V okviru kohezijske politike Evropske unije bo program Interreg NEXT za črnomorski bazen podpiral sodelovanje med regijami in državami na tem področju do konca leta 2027. Program spada v sklop B „Nadnacionalno sodelovanje“ v okviru zunanje razsežnosti programa Interreg. Njegov skupni proračun znaša 72,28 milijona. EUR, ki temelji na podpori ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), NDICI – Globalna Evropa (instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje) in IPA (instrument za predpristopno pomoč).

Splošni cilj programa je nadaljnja poglobitev čezmejnega sodelovanja na območju Črnega morja z osredotočanjem na:

• razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti območja,

• prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja nesreč ter
• varstvo in ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture.

Poudarek na boju proti podnebnim spremembam je opredeljen v smislu ciljev blažitve in prilagajanja. Program predvideva „bolj zeleno, nizkoogljično Evropo, ki prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom in je odporna, s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mobilnosti v mestih“. Namen programa je zlasti spodbujati „prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganj nesreč in odpornost nanje, ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih, ter izboljšati varstvo in ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšati vse oblike onesnaževanja“.

2.     Makroregionalne strategije

Dve drugi nadnacionalni regiji se delno prekrivata s črnomorsko regijo: podonavsko območje (vključno z Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino in Republiko Moldavijo) ter Ukrajino in Republiko Moldavijo) in sredozemsko območje (vključno z Bolgarijo). Obe pobudi za nadnacionalno sodelovanje vključujeta ukrepe na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Obalno in morsko okolje Črnega morja varuje Bukareška konvencija o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem,ki so jo leta 1992 podpisale Rusija, Turčija, Ukrajina, Gruzija, Bolgarija in Romunija. Čeprav v Konvenciji prilagajanje podnebnim spremembam ni navedeno med njenimi prednostnimi nalogami, je njen cilj ublažiti več okoljskih problemov, na katere bodo predvidoma negativno vplivale podnebne spremembe, kot sta biotska raznovrstnost in ohranjanje morskih ekosistemov.

Glavni okvir gospodarskega sodelovanja na tem območju je črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC). Organizacija BSEC je decembra 2017 sprejela svojo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki vključuje naslednje prednostne naloge:

• Spodbujanje regionalnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam na območju BSEC. Ta prednostna naloga je osredotočena predvsem na usklajevanje in izmenjavo znanja in informacij, pomembnih za prilagajanje, med državami članicami BSEC.

• Spodbujanje dodatnega financiranja s prizadevanji za učinkovite fiduciarne standarde in mobilizacijo partnerjev za oblikovanje projektov za odzivanje na podnebne spremembe. 
• Olajšati dialog in partnerstvo ter povečati ozaveščenost javnosti, da bi pripomogli h krepitvi odpornosti družbe proti podnebnim spremembam in zelenega gospodarstva.
• Spodbujati razvoj institucionalne krepitve zmogljivosti v zvezi z vprašanjem podnebnih sprememb v institucijah po vsej regiji.

Poleg tega je črnomorski bazen zajet v skupni pomorski agendi za Črno morje, ki je bila potrjena maja 2019. CMA za Črno morje podpira varstvo morskih ekosistemov in trajnostnost modrega gospodarstva na tem območju.

Strateška agenda za raziskave in inovacije Črnega morja (SRIA) med posebnimi cilji svojih znanstvenih stebrov spodbuja raziskave, ki zagotavljajo novo znanje za ublažitev vplivov globalnih podnebnih sprememb in antropogenih stresorjev.

4.      Strategije in načrti za prilagajanje

Na ravni Črnega morja niso bile izdane nobene strategije in načrti za prilagajanje. Vendar je bilo v programskem dokumentu INTERREG predlaganih več strateških prednostnih nalog za projekte, ki naj bi se financirali na področju prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer:

1. Spodbujanje inovacij za izboljšana orodja za pametno opazovanje, spremljanje in natančno okoljsko napovedovanje.
2. Ukrepi za preprečevanje in ublažitev vplivov podnebnih sprememb na črnomorsko regijo, vključno s kakovostjo in količino vode
3. Obravnavanje nevarnosti za okolje: obalna erozija, zemeljski plazovi, dvig morske gladine, ekstremni pojavi, neavtohtone vrste, invazivne tujerodne vrste, poplave in suša zaradi podnebnih sprememb
4. Razvoj in izboljšanje mehanizmov spremljanja in zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče in/ali nesreče, ki jih povzroči človek
5. Razvoj in izvajanje ukrepov za zeleno okrevanje, ki prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam na območju Črnega morja na podlagi pridobljenih izkušenj in najboljših praks

Primeri projektov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva, financiranih v obdobju 2014–2020

Novi projekti v okviru pobude Interreg Next-Black Sea Basin se še razvijajo. Ustrezni projekti, financirani v okviru prejšnjega programa, in sicer programa čezmejnega sodelovanja evropskega instrumenta sosedstva za črnomorsko območje za obdobje 2014–2020, so opisani v nadaljevanju.

AGREEN (čezmejno zavezništvo za podnebno pametno in zeleno kmetijstvo na območju Črnega morja, 2020–2023) temelji na konceptu podnebno pametnega kmetijstva, pristopu, ki prispeva k celostnim ukrepom za preoblikovanje kmetijskih sistemov, podpira inovacije in zagotavlja prehransko varnost v spreminjajočem se podnebju. Naloga projekta je „vzpostaviti skladnost med ukrepi, sprejetimi proti podnebnim spremembam, in obnoviti okoljsko stabilnost ter gospodarsko in prehransko varnost za prihodnje generacije“. Projektni partnerji imajo sedež v Bolgariji, Romuniji, Turčiji, Gruziji, Armeniji in Grčiji.

COPREVENT (Sodelovanje za preprečevanje nesreč in spremljanje okolja v BSB, 2021–2023) se ukvarja s preprečevanjem poplav in gozdnih požarov ter zmanjševanjem škode ter vključuje partnerje v Bulgariju, Grčiji, Republiki Moldaviji in Turčiji.

IASON (Invasive Alien Species Observatory and Network Development for the Assessment of Climate Change Impacts in Black Sea Deltaic Protected Areas (Observatorij za invazivne tujerodne vrste in razvoj omrežja za oceno vplivov podnebnih sprememb na zavarovanih območjih črnomorske delte, 2020–2023)) obravnava oceno podnebnih tveganj za biotsko raznovrstnost in ekosisteme v rečnih deltah v regiji. Projektni partnerji imajo sedež v Ukrajini, Romuniji, Turčiji, Gruziji in Grčiji.

HYDROECONEX (Ustvarjanje sistema inovativnega čezmejnega spremljanja sprememb rečnih ekosistemov Črnega morja pod vplivom razvoja vodne energije in podnebnih sprememb, 2018–2021) se je ukvarjal z razvojem skupnega pristopa k sistemu spremljanja rečnih ekosistemov ob prisotnosti hidroenergetske infrastrukture v spreminjajočem se podnebju in z razvojem strategije za dvostransko sodelovanje na področju voda pri skupnem spremljanju čezmejnih rek ob prisotnosti vodne energije. Projektni partnerji so imeli sedež v Romuniji, Republiki Moldaviji in Ukrajini.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih