Baltsko morje

Države regije

Območje sodelovanja z Baltskim morjem se razteza od osrednjih delov Evrope do njenega najsevernejšega obrobja. Območje sodelovanja za obdobje 2021–2027 vključuje skoraj celotno ozemlje prejšnjega programa Interreg (Danska, Estonija, Finska, severna Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Švedska, Norveška), razen predhodno vključenih območij Rusije*, Belorusije* in severnih ozemelj Norveške. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

*Nadnacionalno sodelovanje z Rusijo in Belorusijo je od 8. marca 2022 začasno prekinjeno.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Cilj programa Interreg za regijo Baltskega morja (2021–2027), ki ga je 2. junija 2022 odobrila Evropska komisija, je z nadnacionalnim sodelovanjem v praksi uresničiti inovativne rešitve, ki pametno ravnajo z vodo in so podnebno nevtralne. Program BSR je bil osredotočen na štiri prednostne naloge:

1. Inovativne družbe
2. Družbe, ki pametno ravnajo z vodo
3. Družbe, ki pametno ravnajo s podnebjem
4. Upravljanje sodelovanja

Prilagajanje podnebnim spremembam je delno zajeto v prednostni nalogi 2 (družbe, ki pametno ravnajo z vodo) in z njo povezanih ciljih „trajnostne vode“ in „modro gospodarstvo“. Program dejansko podpira ukrepe, ki izboljšujejo prakse gospodarjenja z vodo za zmanjšanje tveganj onesnaževanja vode, ki ga še poslabšujejo podnebne spremembe, ter ukrepe za krepitev odpornosti podjetij modrega gospodarstva.

Poleg tega v okviru prednostne naloge 3 ustrezni priložnosti za prilagajanje ponujajo tudi ukrepi, ki spodbujajo energetski prehod in pametno zeleno mobilnost, hkrati pa so usmerjeni predvsem v blažitev podnebnih sprememb. Njihov cilj je obravnavati vprašanja, kot je varčevanje z viri v smislu energijske učinkovitosti in trajnostnih načinov prevoza.

Program podpira tudi ukrepe, s katerimi se izvajajo in krepijo dejavnosti upravljanja in komuniciranja iz strategije EU za regijo Baltskega morja. V okviru prednostne naloge 4 lahko ti ukrepi olajšajo razprave o politikah in sprožijo medsektorske spremembe politike, da se dosežejo cilji strategije.

Podpora za izvajanje makroregionalne strategije EU (EUSBSR) je bila zagotovljena že s prejšnjim programom Interreg za regijo Baltskega morja (2014–2020), ki je bil osredotočen na naslednje štiri prednostne naloge:

1. zmogljivost za inovacije;
2. učinkovito upravljanje naravnih virov;
3. trajnostni promet;
4. Institucionalna zmogljivost za makroregionalno sodelovanje.

Podnebne spremembe so bile obravnavane v okviru prednostne naloge 2, ki je pomembna za več vprašanj, vključenih v to prednostno nalogo, kot so gospodarjenje z vodami, onesnaževanje in evtrofikacija, energetska trajnost in učinkovitost ter modra rast. Podnebne spremembe in trajnostni razvoj so bili vključeni kot eno od horizontalnih načel, ki jih je potrdil program.

2.     Makroregionalne strategije

Cilj strategije EU za regijo Baltskega morja (EUSBSR) je okrepiti sodelovanje v regiji Baltskega morja, da bi spodbudili bolj uravnotežen razvoj na tem območju, prispevali k glavnim politikam EU in okrepili povezovanje v regiji. Strategiji EU za regijo Baltskega morja je priložen akcijski načrt, ki se redno pregleduje. Strategija je usklajena z evropskim zelenim dogovorom in ciljem, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. V zvezi s tem so vsi ukrepi, ki obravnavajo podnebne spremembe in spodbujajo trajnostni razvoj, vključeni v strategijo kot celoto. „Reševanje morja“, „povezovanje regije“ in „povečanje blaginje“ so trije glavni cilji strategije, „prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj“ pa je eden od devetih podciljev, navedenih v akcijskem načrtu iz leta 2021. Zaradi svoje medsektorske narave in vse večjega pomena so vidiki podnebnih sprememb kot bistveni element vključeni v vseh 14 področij politike, opredeljenih v načrtu.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Države, ki so del regije, so, razen Norveške, tudi pogodbenice Helsinške konvencije, tj. „Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja“, ki dodatno vključuje Belorusijo, ki trenutno ni vključena v program Interreg BSR. Cilj konvencije je z medvladnim sodelovanjem zaščititi morsko okolje Baltskega morja pred vsemi viri onesnaževanja. Zajema celotno območje Baltskega morja, vključno s celinskimi vodami, morsko vodo in morskim dnom. Konvencijo ureja Komisija za varstvo morskega okolja Baltika (HELCOM), ki ima številne pobude, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam. Te pobude vključujejo redne regionalne ocene podnebnih sprememb in njihovih posledic za Baltsko morje. EN-CLIME je skupna mreža strokovnjakov HELCOM in Baltic Earth, ustanovljena leta 2018, ki deluje kot usklajevalni okvir in platforma za vprašanja, povezana z neposrednimi in posrednimi učinki podnebnih sprememb na okolje Baltskega morja. Mreža strokovnjakov zagotavlja strokovno znanje za tesnejši dialog z oblikovalci politik. Informativni pregled o podnebnih spremembah v Baltskem morju za leto 2021, ki ga je pripravila ta mreža, vsebuje povzetek najnovejših znanstvenih spoznanj za oblikovalce politik o tem, kako podnebne spremembe trenutno vplivajo na Baltsko morje in kako naj bi se razvijale v prihodnosti.

Komisija za Baltsko morje v okviru Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR) spodbuja močno vlogo regij članic pri oblikovanju in izvajanju makroregionalne strategije EU za regijo Baltskega morja in upravljanja na več ravneh pri doseganju njenih treh ciljev. Podnebne spremembe posebej obravnava delovna skupina Energy & Climate.

Svet baltskih držav (CBSS) je politični forum za medvladno sodelovanje v regiji Baltskega morja. Vključuje 11 držav članic (8 od njih je tudi članic strategije EUSBSR) in Evropsko unijo. Ustanovljena je bila leta 1992, njen cilj pa je bil predvsem podpreti prehod regije Baltskega morja v novo mednarodno okolje po koncu hladne vojne. Njena sedanja naloga je podpirati „globalni pogled na regionalne probleme“. Tako mednarodne pogodbe, kot so med drugim cilji ZN za trajnostni razvoj, Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč in strategija EU za regijo Baltskega morja, prevaja v regionalne ukrepe na terenu. Med letoma 2016 in 2021 je strategija za Baltsko morje usklajevala horizontalne ukrepe v zvezi s podnebjem iz strategije EU za regijo Baltskega morja. Od januarja 2021 je bilo podnebje vključeno v vsa področja politike strategije EU za regijo Baltskega morja. CBSS še naprej spodbuja in olajšuje politični dialog na več ravneh o podnebnih vprašanjih, v katerega so vključeni nacionalni in lokalni organi, poslovna in raziskovalna skupnost, mladinske organizacije ter drugi vseevropski baltski akterji.

UBC (Unionof the Baltic Cities)je vodilna mreža mest v regiji Baltskega morja. Komisija za trajnostna mesta je dejavna na področju „podnebne spremembe“, katerega cilj je okrepiti sodelovanje in mreženje na lokalni ravni. . Komisija podpira lokalne oblasti pri njihovem podnebnem delu in mestom, ki so člani UBC, ponuja usposabljanja o celostnem upravljanju za lokalni odziv na podnebne spremembe. Prav tako olajšuje izmenjavo izkušenj v zvezi z izvajanjem zavez Konvencije županov.

Od leta 2016 potekajo letna okrogla miza platforme za dialog o podnebni politiki v okviru reforme Baltskega morja, ki je posebej namenjena prilagajanju podnebnim spremembam. Vključevali so predstavnike ministrstev, vladnih agencij, podjetij, akademskih krogov in panbaltskih organizacij, med drugim HELCOM, CPMR in UBC.

4.     Strategije in načrti za prilagajanje

V okviru projekta Baltadapt, ki je bil financiran v okviru programa INTERREG IV B za Baltsko morje 2007–2013, je bila pripravljena strategija prilagajanja za regijo, ki so jo spremljale smernice in nezavezujoč akcijski načrt. Na političnem srečanju na visoki ravni CBSS leta 2014 je bila strategija prilagajanja potrjena v dokumentu „Sklep Sveta baltskih držav o pregledu dolgoročnih prednostnih nalog CBSS“. Strategija Baltadapt za prilagajanje podnebnim spremembam za regijo Baltskega morja je eden redkih primerov nadnacionalnih strategij prilagajanja v Evropi. Namen strategije je dopolniti nacionalne in podnacionalne procese prilagajanja v regiji Baltskega morja, zlasti z izboljšanjem usklajevanja med ravnmi in sektorji z izmenjavo informacij in razvojem omrežij.

Poleg tega akcijski načrt za leto 2021, ki dopolnjuje strategijo EU za regijo Baltskega morja, zajema 14 področij politike, ki skupaj zajemajo 44 ukrepov. Zaradi njihove medsektorske narave in vse večjega pomena so vidiki podnebnih sprememb (kot sodelovanje s sosednjimi državami, ki niso članice EU) kot bistveni elementi vključeni v vseh 14 področij politike.

Akcijski načrt za Baltsko morje, ki so ga pogodbenice HELCOMsprejeleleta 2007 in posodobile leta 2021, je strateški program ukrepov in dejavnosti HELCOM za doseganje dobrega okoljskega stanja Baltskega morja. Podnebne spremembe so v načrtu obravnavane kot medsektorsko vprašanje. Cilj več ukrepov, namenjenih krepitvi splošne odpornosti Baltskega morja, je izboljšati njegovo sposobnost odzivanja na učinke podnebnih sprememb.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Projekti, ki so obravnavali prilagajanje podnebnim spremembam v okviru programa INTERREG VB Baltsko morje (2014-2020), so bili financirani v okviru prednostne naloge 2 - učinkovito upravljanje naravnih virov (projekt NOAH) in 4 - institucionalna zmogljivost za makroregionalno sodelovanje (platforma CAMS, CASES BSR, CLIMATEALIGNED, projekti WATERMAN SEED). Osredotočeni so na najrazličnejša vprašanja, vključno z razvojem sinergij med prilagajanjem in blažitvijo v energetskem sektorju, razvojem strategij in smernic za prilagajanje za občine in zasebna podjetja ter izboljšanjem sistemov upravljanja voda za izboljšanje odpornosti proti tveganjem ekstremnih dogodkov in poplav.

Cilj projekta platforme CAMS (Sinergije med prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovo blažitvijo v projektih energijske učinkovitosti za obdobje 2019–2022) je bil pospešiti energetski pregled, program kvalifikacij za prenovo stanovanj ter dialog o politikah za sinergije med blaženjem in prilagajanjem pri prenovi stanovanj in v storitvenem sektorju. Ukrepi za energijsko učinkovitost stavb so priznani kot rešitve, ki obravnavajo nekatere ranljivosti zaradi vplivov podnebnih sprememb in tudi preprečujejo povečano povpraševanje po energiji. Platforma CAMS zagotavlja dostop do podatkov pilotnih energetskih pregledov stavb in prostorov, izdelanih v regiji Baltskega morja v obdobju 2020–2021.

Projekt CASES BSR (Podpora za prilagajanje podnebnim spremembam za podjetja v regiji Baltskega morja, 2020–2021) obravnava vprašanje, kako podnebne spremembe vplivajo na mala in srednja podjetja (MSP), in vse večje potrebe po sprejetju strategij za prilagajanje podnebnim spremembam za dolgoročno trajnost. V okviru projekta je bilo preučeno, kako različne vrste MSP trenutno obvladujejo to vprašanje v regiji Baltskega morja, da bi opredelili najpomembnejše potrebe po podpori med MSP.

Cilj projekta CLIMATEALIGNED (podnebno usklajena priprava proračuna v občinah, 2020–2021) je zagotoviti koncept smernic za občine, v okviru katerih je mogoče proračunske odločitve preučiti v smislu podnebne pomembnosti v daljšem časovnem obdobju. Namen tega koncepta je bolj sistematično podpreti odločitve o načrtovanju in proračunske predloge v smislu njihovega pomena za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Projekt WATERMAN SEED (Podnebno odporno ravnanje z odpadno vodo in podzemno vodo ter gospodarjenje s podzemno vodo s krožnimi pristopi, 2020–2021) razvija in spodbuja krožne pristope za zmanjšanje odtekanja hranil in nevarnih snovi v površinske vode, podzemno vodo in Baltsko morje. Projekt se osredotoča na ukrepe za povečanje zadrževanja vode in ponovne uporabe vode iz čistilnih naprav za odpadne vode. Ti ukrepi povečujejo odpornost lokalnih sistemov oskrbe z vodo v regiji Baltskega morja, na katere lahko vplivajo podnebne spremembe.

Projekt NOAH (Zaščita Baltskega morja pred neočiščenimi razlitji odpadne vode med poplavami na mestnih območjih, 2019–2021) izboljšuje prostorsko načrtovanje ter delovanje sistemov za odvajanje in odvajanje padavinskih voda v mestih. Cilj teh ukrepov je zmanjšati onesnaževanje, ki ga povzročajo ekstremni vremenski pojavi, kot so močno deževje in poplave, ki jih podnebne spremembe še zaostrujejo. Projekt je združil devet mest in podjetij za oskrbo z vodo, sedem akademskih in raziskovalnih ustanov ter dve krovni organizaciji iz šestih držav ob Baltskem morju, da bi združili moči pri oblikovanju koncepta za celostno načrtovanje, ki združuje upravljanje meteornih voda s prostorskim načrtovanjem. Temu sledi razvoj pametnih drenažnih sistemov, da bi bili obstoječi objekti odporni na vplive podnebnih sprememb.

Upravljanje meteornih voda je bilo obravnavano tudi v vodilnem projektu strategije EU za regijo Baltskega morja iWater (Integrirano upravljanje meteornih voda), ki je potekal od leta 2015 do leta 2018 v okviru programa INTERREG V A Central Baltic za obdobje 2014–2020. Vključuje znaten del osrednjega Baltskega morja na svojem območju sodelovanja (ki ga sestavljajo deli Finske, Švedske, Estonije in Latvije). Cilj projekta je bil izboljšati prakse urbanističnega načrtovanja v mestih regije Baltskega morja z razvojem integriranega sistema upravljanja meteornih voda. Projekt je zagotovil nabor orodij za integrirano upravljanje meteorne vode, ki zagotavlja splošne in podrobne informacije o pristopih k upravljanju meteorne vode v mestih.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih