Severozahodna Evropa

Države regije

Območje sodelovanja severozahodne Evrope za programsko obdobje Interreg 2021–2027 vključuje sedem držav: celotno ozemlje Irske, Belgije, Luksemburga, Švice in Nizozemske ter dele Francije in Nemčije. Velike spremembe glede na prejšnje programsko obdobje (2014–2020) so izključitev Združenega kraljestva* in razširitev nadnacionalne regije, ki zajema celotno ozemlje Nizozemske in širše regije Nemčije. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletnem mestu ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Program Interreg VI B za severozahodno Evropo (2021–2027), ki ga je Evropska komisija odobrila 24. avgusta 2022, spodbuja zeleni, pametni in pravični prehod za vsa območja severozahodne Evrope, da bi podprli uravnotežen razvoj in povečali odpornost vseh regij ter povečali njihovo sposobnost boljšega odzivanja na vse obstoječe in prihodnje izzive. Program Interreg NEW pomaga pri podpiranju energetskega in krožnega prehoda regij z izvajanjem in sprejemanjem nadnacionalnih in lokalnih rešitev, ki prispevajo k ohranjanju naravnih virov in krepitvi sonaravnih rešitev za podnebne spremembe.

Tematsko področje uporabe programa zajema vidike zelenega, pametnega in pravičnega prehoda ter je razdeljeno na tri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1 – Pametna podnebna in okoljska odpornost
• Prednostna naloga 2 – Pameten in pravičen energetski prehod
• Prednostna naloga 3 – Prehod na lokalno krožno gospodarstvo
• Prednostna naloga 4 – Izboljšanje teritorialne odpornosti z inovativno in pametno preobrazbo

Projekti prilagajanja podnebnim spremembam se financirajo zlasti v okviru prednostne naloge 1, s posebnim ciljem „krepitev varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja“. Program podpira prizadevanja za razvoj zelene/modre infrastrukture. Cilj teh ukrepov je zagotoviti varstvo ali obnovo najrazličnejših ekosistemov ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti in naravnega kapitala. Ker večina regij severozahodne Evrope ne izpolnjuje ciljev glede kakovosti zraka, je cilj programa tudi zmanjšati vročinski stres in izboljšati kakovost zraka.

Vprašanje energetske učinkovitosti, ki je pomembno za vprašanja blažitve in prilagajanja, je zajeto v prednostni nalogi 2, zlasti v specifičnem cilju 2.2 (spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov). To bo doseženo z opredelitvijo priložnosti, ki povečujejo energijsko učinkovitost npr. stanovanj in javnih stavb, prometa/mobilnosti, prometa po celinskih plovnih poteh ter omrežnih vodov za daljinsko ogrevanje in hlajenje.

Prejšnji program Interreg V B za severozahodno Evropo (2014–2020) je bil namenjen spodbujanju gospodarske, okoljske, socialne in teritorialne prihodnosti regije severozahodne Evrope. Zaradi velike gostote mest in izpostavljenosti mestnih območij tveganju obalnih in rečnih poplav je bilo v programu za severovzhodno Evropo obravnavanje ranljivosti zaradi podnebnih sprememb opredeljeno kot eden glavnih izzivov na programskem območju. Vendar ta izziv ni bil prenesen v tematsko prednostno nalogo programa. Vključena je bila med prednostne naložbe, povezane s prehodom na nizkoogljično družbo (prednostna naloga 2 in zlasti prednostna naložba 4e), pri čemer je bilo navedeno, da so „potrebni blažilni/prilagoditveni ukrepi“.

2.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Deli severozahodne Evrope so skupaj z drugimi regijami zajeti v Konvenciji OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika. Zlasti severozahodni in severovzhodni del obal regij spadata v dve podregiji Konvencije OSPAR: podregijo Keltskega morja in podregijo širšega Severnega morja. V skladu s to konvencijo se podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavajo kot medsektorsko vprašanje v smislu ustvarjanja znanja, spremljanja učinkov in oblikovanja možnosti upravljanja, namenjenih povečanju odpornosti ekosistemov. Leta 2019 je OSPAR ustanovil korespondenčno skupino za zakisljevanje oceanov med zasedanji (ICG-OA).

Druge pobude za sodelovanje, ki vključujejo nekatere dele severozahodne regije, so tristransko sodelovanje na področju Waddenskega morja in Komisija za Severno morje v okviru Konference obrobnih obmorskih regij. Več podrobnosti o teh pobudah je predstavljenih na strani transnacionalne regije Severnega morja.

3.     Strategije in načrti za prilagajanje

Čeprav posebej za severozahodno regijo ni strategij in načrtov za prilagajanje, imajo pobude za sodelovanje, ki vključujejo več držav nadnacionalne regije (OSPAR, tristransko sodelovanje v Waddenskem morju in Komisija za Severno morje), lastne strategije, ki so pomembne za prilagajanje podnebnim spremembam (strategija za regijo Severnega morja do leta 2030, strategija za prilagajanje podnebnim spremembam v Waddenskem morju in strategija za okolje severovzhodnega Atlantika (NEAES) do leta 2030). V celoti so opisani na strani transnacionalne regije Severnega morja.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Nobeden od projektov, odobrenih v programskem obdobju 2014–2020, ni neposredno obravnaval izzivov, povezanih s prilagajanjem. Namesto tega se osredotočajo na blažitev podnebnih sprememb (z zmanjšanjem emisij ogljika) z dodano vrednostjo tudi za prilagajanje (z izboljšanjem energijske učinkovitosti).

Vendar se lahko severozahodna Evropa zanese na bogate izkušnje s projekti nadnacionalnega sodelovanja, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in izmenjavo znanja o prilagajanju podnebnim spremembam. Ti projekti so bili financirani v programskem obdobju Interreg 2007–2013, kot na primer projekti AMICE, DROP in IMCORE.  Poleg tega je bil celoten sklop osmih projektov, ki se ukvarjajo s prilagajanjem podnebnim spremembam in so bili financirani v obdobju 2007–2013, razvrščen v SIC-adapt!. Gre za strateški sklop, namenjen povečanju prepoznavnosti in kapitalizacije rezultatov projektov.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih