Območje Sredozemskega morja (NEXT)

Države regije

Alžirija, Ciper, Egipt, Francija, Grčija, Izrael, Italija, Libanon, Jordanija, Malta, Palestina, Portugalska, Španija, Tunizija in Turčija.

Politični okvir

1.     Program transnacionalnega sodelovanja

Okvir sodelovanja programa Interreg NEXT za območje Sredozemskega morja (NEXTMED), odobren leta 2023, izhaja iz razvoja strategije Interreg-Med, ki vključuje države, ki niso članice EU, na vseh sredozemskih obalah.

S tem dopolnjuje in razširja pristop programa Interreg MED za obdobje 2014–2020 , ki bo s svojim nadaljnjim programom Interreg EURO MED (2021–2027) ostal ključni steber sodelovanja EU v tej makroregiji. Temelji tudi na širših programih čezmejnega sodelovanja ENPI MED (2007–2013 in 2014–2020) za območje MED.

V okviru kohezijske politike Evropske unije bo Interreg NEXT MED do konca leta 2027 podpiral evro-sredozemsko sodelovanje med regijami in državami na tem področju. NEXT MED spada v sklop B „Nadnacionalno sodelovanje“ v okviru zunanje razsežnosti programa Interreg. „Cilj programa Interreg NEXT MED je prispevati k pametnemu, trajnostnemu in pravičnemu razvoju za vse v celotnem sredozemskem bazenu s podpiranjem uravnoteženega, dolgotrajnega in daljnosežnega sodelovanja ter upravljanja na več ravneh. Naloga programa je financirati projekte sodelovanja, ki obravnavajo skupne socialno-ekonomske, okoljske in upravljavske izzive na ravni Sredozemlja, kot so uvajanje naprednih tehnologij, konkurenčnost MSP in ustvarjanje delovnih mest, energijska učinkovitost, trajnostno upravljanje voda, prilagajanje podnebnim spremembam, prehod na krožno in z viri gospodarno gospodarstvo, izobraževanje in usposabljanje ter zdravstveno varstvo (spletna stran EniCBC MED).

Program NEXT MED zajema naslednje štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: konkurenčnejše in pametnejše Sredozemlje;
• Prednostna naloga 2: bolj zeleno, nizkoogljično in odporno Sredozemlje;
• Prednostna naloga 3: bolj socialno in vključujoče Sredozemlje;
• Prednostna naloga 4: Boljše upravljanje sodelovanja za Sredozemlje.

Prednostna naloga 2 „bolj zeleno, nizkoogljično in odporno Sredozemlje“ programa NEXT MED se osredotoča na podnebno in okoljsko politiko. Za to prednostno nalogo je dodeljen 42-odstotni delež proračuna programa (96,9 milijarde EUR). Med posebnimi cilji te prednostne naloge sta za prilagajanje pomembna drugi in tretji:

• Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
• Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
• Spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodo
• Spodbujanje prehoda na krožno in z viri gospodarno gospodarstvo.

V zvezi s tem bo program podpiral nadnacionalno sodelovanje za povečanje ozaveščenosti o vplivih podnebnih sprememb na okolje, gospodarstvo in družbo. Pričakuje se, da bodo ukrepi ustvarili ugodno okolje za upravne organe in organe odločanja z boljšim prilagajanjem podnebnim spremembam, zmanjševanjem tveganja nesreč in večjo odpornostjo v okviru upravljanja na več ravneh in v več sektorjih.

2.     Makroregionalne strategije

S širšega sredozemskega vidika je skupina sredozemskih držav (Hrvaška, Slovenija, Albanija, Črna gora, Grčija, Italija, slednji sta tudi del območja Sredozemskega morja) vključena v strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki zajema celotno območje sodelovanja ADRION. Več informacij o EUSAIR je na voljo na spletni strani jadransko-jonske regije.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Na ravni Sredozemskega morja je sodelovanje na področju varstva okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam) na nadnacionalni ravni formalizirano v okviru Barcelonske konvencije in z njo povezanih protokolov.

Širok forum za mednarodno sodelovanje v tej regiji je Unija za Sredozemlje, široka medvladna evro-sredozemska organizacija, ki združuje vse države Evropske unije in 16 držav južnega in vzhodnega Sredozemlja.

Podobno pobuda WESTMED zajema sodelovanje na področju trajnostne modre rasti med državami zahodnega Sredozemlja z južne (Alžirija, Mavretanija, Maroko, Malta, Tunizija) in severne (Italija, Španija, Francija) obale.

Da bi ponovno zagnali in okrepili strateško partnerstvo med Evropsko unijo in njenimi partnericami iz južnega sosedstva,nova agenda za Sredozemlje, ki se je začela izvajati leta 2021, predlaga združitev moči na sredozemskih obalah v boju proti podnebnim spremembam ter pospešitvi dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. Osredotoča se na pet področij politike: (i) človekov razvoj, dobro upravljanje in pravna država; (ii) odpornost, blaginja in digitalni prehod; (iii) mir in varnost; (iv) migracije in mobilnost ter (v) zeleni prehod. Načrt je podprt z namenskim gospodarskim naložbenim načrtom za južne sosede (do 7 milijard evrov za obdobje 2021–2027), ki je osredotočen na izboljšanje življenjskih razmer in pravično okrevanje po pandemiji COVID-19. Kar zadeva ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje, ima agenda posebne cilje za boj proti podnebnim spremembam in varstvo vodnih virov. Več informacij o pobudah za sodelovanje je na voljo na strani Sredozemsko območje in na jadransko-jonski strani.

4.      Strategije in načrti za prilagajanje

Na ravni Sredozemlja niso bile izdane strategije in načrti za prilagajanje. Zlasti v okviru transnacionalnega sodelovanja INTERREG ali drugih oblik sodelovanja niso bile razvite strategije in načrti prilagajanja za sredozemsko območje. Vendar je bil leta 2016 na 19. zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije potrjen regionalniokvir za prilagajanje podnebnim spremembam za sredozemska morska in obalna območja. Namen dokumenta je oblikovati skupni regionalni strateški pristop za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam in zmogljivosti za prilagajanje nanje.

Poleg tega so v nekaterih strateških točkah, vključenih v programski dokument Interreg NEXT-MED, opredeljene naslednje ključne prednostne naloge za prilagajanje na območju NEXT MED:

• izboljšati razumevanje večplastnih in zapletenih medsebojno povezanih vplivov podnebnih sprememb, namesto da bi jih razumeli kot vrsto neodvisnih sektorskih vprašanj;
• razviti sodelovanje med državami v smislu mednarodno usklajenih odzivov na grožnje, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, saj je COVID-19 izpostavil neustreznost neusklajenih nacionalnih ukrepov v zvezi s svetovnimi grožnjami.
• izboljšati odzivne zmogljivosti agencij za preprečevanje tveganj in odzivanje na nesreče na področju civilne zaščite: „S pilotnimi projekti in predstavitvenimi postopki za skupno uporabo je treba povečati sodelovanje in zmogljivost, zagotoviti potrditev koncepta in okrepiti inovacije.“
• dopolniti pristop k odzivanju na nesreče s stroškovno učinkovitejšimi strategijami, kot so pripravljalni ukrepi, kot so pristopi, ki temeljijo na ekosistemih, in previdnostno načrtovanje.

V istem dokumentu je posebna pozornost namenjena vodi, pri čemer je poudarjena potreba po izboljšanju kakovosti, odpornosti in gospodarjenja z vodo, ki je ključni vir na tem območju in se lahko zaradi podnebnih sprememb poslabša. Dokument zlasti poziva k ukrepom politike, katerih cilj je prenos ustreznih tehnologij in njihova prilagoditev lokalnim potrebam ter povečanje njihove uporabe ustreznih tehnologij s pilotnimi projekti, „da se dokažejo njihove tehnične, finančne in okoljske koristi“. Poziva tudi k okviru za določitev pravih spodbud ter izvajanje ustreznih predpisov in sistemov spremljanja z uporabo pametnega merjenja in določanja cen vode, ne da bi pri tem prišlo do neskladja z lokalnimi politikami in regulativnimi okviri. 

Doslej še niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi za doseganje posebnih ciljev prilagajanja. Vendar so bili širši ukrepi na področju vodnih virov izvedeni s projekti, financiranimi v okviru programa čezmejnega sodelovanja MED evropskega instrumenta sosedstva (glej naslednji oddelek).

Primeri projektov programa čezmejnega sodelovanja MED v okviru evropskega instrumenta sosedstva, financiranih v obdobju 2014–2020

Novi projekti v okviru programa Interreg Next-MED se še vedno razvijajo, vendar obstajajo ustrezni projekti, financirani v okviru prejšnjega programa, in sicer evropskega instrumenta sosedstva CBC MED. Ti projekti se osredotočajo predvsem na inteligentno in nekonvencionalno rabo omejenih vodnih virov. 

MEDISS (Mediteranski integrirani sistem za oskrbo z vodo, 2019–2023). Države: Palestina, Italija, Jordanija, Tunizija; Projekt programa čezmejnega sodelovanja MED v okviru evropskega instrumenta sosedstva.

MEDISS preizkuša inovativne rešitve pri uporabi očiščene odpadne vode in razsoljevanju somornice. Posebne pobude za ozaveščanje končnih uporabnikov lahko izzovejo njihovo nenaklonjenost nekonvencionalnim vodnim virom in jih usposobijo za najboljše kmetijske prakse. Dolgoročno naj bi projekt prispeval k zmanjšanju stresa na sladko vodo in stroškov oskrbe z vodo, hkrati pa povečal produktivnost in diverzifikacijo pridelkov ter s tem prehransko varnost in dohodek kmetov. 

MEDWAYCAP (Mediteranska pot za inovacijsko CAPitalizacijo v smeri celostnega razvoja nekonvencionalnih vodnih virov med mesti in podeželjem, 2021–2023), države: Grčija, Italija, Egipt, Malta, Palestina, Tunizija, Jordanija.

MEDWAYCAP spodbuja sodelovanje, ki temelji na izzivih, in stalen čezmejni dialog, ki temelji na ozaveščanju javnih organov in oblikovalcev politik na regionalni/nacionalni ravni, krepitvi zmogljivosti, enostavnem dostopu do informacij in uporabi orodij za vzajemno učenje na področju nekonvencionalnih vodnih virov. Cilj je prispevati k blažitvi lokalnih vodnih kriz z zagotavljanjem najsodobnejšega znanja o tehnikah NCWR, upravljanju, načrtovanju in spretnostih za ponovno uporabo na teritorialni ravni za gospodinjske in kmetijske namene.

MENAWARA (Nekonvencionalna ponovna uporaba vode v kmetijstvu v sredozemskih državah, 2019–2023). Države: Italija, Palestina, Jordanija, Tunizija, Španija.

MENAWARA išče rešitve za povečanje vodnih virov z recikliranjem odvodnjavanja in odpadne vode, izkoriščanjem izgub vode, racionalizacijo praks rabe vode in oblikovanjem modelov upravljanja v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi načrti. Cilj projekta je izboljšati dostop do vode s čiščenjem odpadne vode, ki se bo ponovno uporabila kot dopolnilno namakanje, ter okrepiti zmogljivosti vladnih institucij, nedržavnih akterjev, ki delujejo v sektorju, tehnikov in kmetov.

NAWAMED (Naravne rešitve za ponovno uporabo vode v Sredozemlju; 2019–2023) Države: Italija, Tunizija, Jordanija, Malta, Libanon.

Poraba vode v gospodinjstvih na prebivalca se lahko drastično zmanjša z uporabo nekonvencionalnih vodnih virov za nepitne namene. Sivo vodo (in deževnico, če je na voljo) je mogoče ponovno uporabiti za splakovanje in namakanje v čistilnih napravah, vendar je treba uvesti decentralizirane sisteme čiščenja, ki oskrbujejo eno ali nekaj stavb. NAWAMED si prizadeva spremeniti prakso upravljanja voda v mestih z inovativnimi, trajnostnimi in poceni tehnologijami čiščenja. Te bi se morale uporabljati decentralizirano, da bi se uporaba pitne vode nadomestila z dobro kakovostjo nenalezljivih odpadkov.

PROSIM (Spodbujanje trajnostnega upravljanja namakanja in nekonvencionalne rabe vode v Sredozemlju, 2019–2023). Države: Italija, Jordanija, Libanon, Tunizija, Španija.

Program PROSIM se osredotoča na povpraševanje po vodi in oskrbo z vodo za namakanje ter obravnava vprašanja v zvezi z vodo, značilna za sredozemsko območje, kot so izgube vode, omejene institucionalne zmogljivosti za izvajanje učinkovitih načrtov gospodarjenja z vodo in pomanjkanje ozaveščenosti o sodobnih rešitvah na ravni kmetij. Projekt naj bi prinesel inovativne rešitve, ki združujejo učinkovito rabo vode in NCW. Prispevati bi moral tudi h krepitvi lokalnih zmogljivosti za sprejetje in nadgradnjo teh rešitev ter razvoj čezmejne krepitve zmogljivosti, pa tudi časovnih načrtov in načrtov za boljše gospodarjenje z vodami.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih