Sredozemsko morje (Euro-Med)

Države regije

Območje sodelovanja sredozemske regije vključuje države s severne obale Sredozemlja. Območje sodelovanja programa Interreg EURO-MED (2021–2027) zajema celotno področje prejšnjega programa (južni deli Portugalske, Španije in Francije, skoraj celotno ozemlje Italije ter celotno razširitev Slovenije, Hrvaške, Grčije, Malte, Cipra, Albanije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore). Z dodatnima dvema državama (Bolgarijo in Republiko Severno Makedonijo) prvič po dveh predhodnih programskih obdobjih doseže tudi obalno območje Črnega morja. Vključene so tudi dodatne regije iz Španije (Extremadura, Castilla-La Mancha in Comunidad de Madrid). Zaradi brexita Gibraltar (Združeno kraljestvo)*, ki je sodeloval v prejšnjih dveh programskih obdobjih, ni več del nadnacionalnega programskega območja. Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletnem mestu ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1. Program transnacionalnega sodelovanja

Glavni cilj evro-sredozemskega programa Interreg za obdobje 2021–2027, ki ga je Komisija EU sprejela 22. junija 2022, je prispevati k prehodu na podnebno nevtralno in odporno družbo: boj proti svetovnim spremembam vpliva na sredozemske vire, hkrati pa zagotavlja trajnostno rast in blaginjo svojih državljanov.“ Sprejet je bil strateški pristop, ki temelji na štirih operativnih misijah.

Misija št. 1: krepitev inovativnega in trajnostnega gospodarstva
Misija 2: varovanje, obnova in izboljšanje našega okolja in naravne dediščine
Misija 3: spodbujanje zelenih bivalnih območij
Misija 4: krepitev trajnostnega turizma

Program določa tri prednostne naloge:

Prednostna naloga 1: Pametnejše Sredozemlje
Prednostna naloga 2: Bolj zeleno Sredozemlje
Prednostna naloga 3: Boljše upravljanje Sredozemlja

Podnebne spremembe veljajo za enega največjih izzivov v regiji. Obravnava se zlasti v okviru prednostne naloge 2, bolj zeleno Sredozemlje, ki spodbuja okolju prijaznejši življenjski prostor z izboljšanjem upravljanja naravnih virov ter preprečevanjem in zmanjševanjem tveganj. Pričakuje se, da bodo ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih podpira program, prispevali k operativnim misijam 2, 3 in 4.

Program Interreg Euro-Med spodbuja sinergije in sodelovanje z obstoječimi nadnacionalnimi shemami mreženja, kot so makroregionalne strategije, ki so pomembne za regijo (EUSAIR, EUSALP). Program tako spodbuja usklajevanje deležnikov in nadnacionalno izmenjavo dobrih praks.

Cilj prejšnjega programa INTERREG V B MED 2014–2020 je bil spodbujati trajnostno rast na območju Sredozemlja s spodbujanjem inovativnih konceptov in praks (tehnologije, upravljanje, inovativne storitve). Spodbujal je tudi trajnostno rabo naravnih in kulturnih virov ter podpiral socialno vključevanje s celostnim in teritorialno zasnovanim pristopom k sodelovanju. Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo bolj ali manj neposredno zajeto v projektih, financiranih v okviru prednostne osi 2 (spodbujanje nizkoogljičnih strategij in energetske učinkovitosti) in prednostne osi 3 (varovanje in spodbujanje sredozemskih naravnih in kulturnih virov).

2. Makroregionalne strategije

Deli sredozemske regije se prekrivajo z geografskim obsegom dveh makroregionalnih strategij EU: najpomembnejša za Sredozemlje je strategija EUSAIR za jadransko-jonsko regijo; in v manjši meri EUSALP, ki vključuje francoske Alpe Maritimes, severne regije Italije in Slovenijo.

3. Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Regija INTERREG MED vključuje evropske dele celotnega sredozemskega ozemlja, ki jih zajemata Barcelonska konvencija in Sredozemski akcijski načrt Programa Združenih narodov za okolje (UNEP-MAP). Konvencija je platforma za regionalno sodelovanje, ki usklajuje dejavnosti za varstvo morskega okolja z regionalnim pristopom. Pogodbenice Barcelonske konvencije si v okviru UNEP-MAP prizadevajo za reševanje izzivov varstva morskega in obalnega okolja, hkrati pa spodbujajo regionalne in nacionalne načrte za doseganje trajnostnega razvoja.

Sredozemska strategija UNEP-MAP za trajnostni razvoj zaobdobje 2016–2025je bila sprejeta leta 2016. Ta strategija zagotavlja strateški politični okvir za zagotavljanje trajnostne prihodnosti sredozemske regije v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Strategija se osredotoča na medsektorske cilje, ki so v stičišču okolja in razvoja. „Obravnavanje podnebnih sprememb kot prednostnega vprašanja za Sredozemlje“ je eden od ciljev trajnostnega razvoja za obdobje 2016–2025. Prilagajanje podnebnim spremembam je vključeno v številne ukrepe, ki so del štirih strateških usmeritev, povezanih s tem ciljem. MedECC (mediteranski strokovnjaki za podnebne in okoljske spremembe) je vodilna pobuda, razvita v okviru MSSD. Je odprta in neodvisna mednarodna mreža znanstvenih strokovnjakov, ki nosilcem odločanja in javnosti zagotavlja podporo na podlagi najnovejših zanesljivih znanstvenih informacij. Cilj MedECC je premostiti vrzel med znanstveniki in oblikovalci politik. Njegov cilj je tudi prispevati k izboljšanju politik na vseh ravneh s podpiranjem odločanja s točnimi in dostopnimi informacijami o sedanjih in prihodnjih vplivih podnebnih in okoljskih sprememb v Sredozemlju. Mreža je pripravila prvo poročilo o oceni stanja Sredozemlja (MAR 1) o podnebnih in okoljskih spremembah v sredozemskem bazenu, v katerem so analizirane sedanje razmere in tveganja za prihodnost.

Celostno upravljanje obalnih območij je priznano orodje za reševanje sedanjih in dolgoročnih izzivov v zvezi z obalami, vključno s podnebnimi spremembami in njihovimi vplivi. Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij k Barcelonski konvenciji je bil pripravljen leta 2008, ratificiral ga je Evropski svet leta 2010, veljati pa je začel leta 2011. Zagotavlja skupni okvir za pogodbenice za spodbujanje in izvajanje ICZM. Pogodbenice so leta 2019 sprejele skupni regionalni okvir za ICZM. Cilj skupnega okvira za reševanje je med drugim „obravnavati naravne nevarnosti in učinke naravnih nesreč, zlasti obalne erozije in podnebnih sprememb“.

Regionalni center za dejavnosti UNEP/MAP v okviru programa prednostnih ukrepov (PAP/RAC) zagotavlja podporo za izvajanje Protokola ICZM za Sredozemlje in MSSD. Upošteva tudi prilagajanje podnebnim spremembam. Platforma ICZM je interaktivni spletni prostor. Zasnovan je kot multidisciplinarna „banka“ informacij, dokumentacije in dobrih praks, povezanih z ICZM v Sredozemlju (in drugod), ter prostor za mreženje in izmenjavo. Gosti delovni prostor za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki podpira načrtovalce v regiji pri razvoju pomorskega prostorskega načrtovanja, pri čemer upošteva tudi izzive, povezane s podnebnimi spremembami (orodjeza načrtovanje podnebnih ukrepov).

Nadnacionalno sodelovanje na področju prilagajanja podnebnim spremembam v regiji se spodbuja tudi z naslednjimi pobudami:

Unija za Sredozemlje je večstranskopartnerstvo, vzpostavljeno leta 2008. Sestavljajo ga vse sredozemske države Evropske unije in 15 drugih sredozemskih partnerskih držav. Cilj Unije za Sredozemlje je delovati kot edinstvena platforma za olajšanje in spodbujanje regionalnega dialoga in sodelovanja ter konkretnih projektov in pobud na področju energije in podnebnih ukrepov. Unija za Sredozemlje je leta 2014 ustanovila strokovno skupino za podnebne spremembe, ki naj bi spodbujala izmenjavo informacij in najboljših praks v celotni sredozemski regiji ter razvoj konkretnih projektov in pobud.

Pomorska pobuda WESTMED vključuje 10 držav s severne in južne strani zahodnosredozemskega bazena (Alžirija, Francija, Italija, Libija, Malta, Mavretanija, Maroko, Portugalska, Španija in Tunizija). Pobuda, ki jo je sprejela Evropska komisija in potrdil Svet EU, opredeljuje tri glavne cilje: (1) varnejši in zanesljivejši pomorski prostor; (2) pametno in odporno modro gospodarstvo; (3) boljše upravljanje morja. Prilagajanje podnebnim spremembam je omenjeno v okviru drugega cilja. Nanaša se na razvoj prilagojenih rešitev in novih tehnologij za izkoriščanje energije iz obnovljivih morskih virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter spodbujanje energetske učinkovitosti in prilagajanja podnebnim spremembam v obalnih mestih. Podpisniki pobude so se leta 2018 dogovorili o časovnem načrtu za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva v podbazenu zahodnega Sredozemlja. Ta načrt bi moral zagotoviti ohranitev storitev, ki jih opravlja sredozemski ekosistem. Države članice pobude so se v okviru prednostne naloge iz časovnega načrta „Biotska raznovrstnost ter ohranjanje in obnova morskih habitatov“ dogovorile, da bodo sprejele ukrepe za boj proti obalni eroziji in degradaciji habitatov. Cilj teh ukrepov je doseči „dobro ekološko stanje“ morskega okolja v Sredozemlju in izboljšati odpornost obalnih območij na podnebne spremembe. Bolonjska listina je politična pobuda, namenjena krepitvi vloge obalnih regionalnih uprav v okviru evropskih politik in pobud na ravni Sredozemlja, ki se nanašajo na: zaščita obalnih območij, celostno upravljanje in prilagajanje podnebnim spremembam. Listina spodbuja tudi pobudo za makroprojekte, ki je podrobno opisana v skupnem akcijskem načrtu.

Center za povezovanje Sredozemlja (CMI)je večpartnerska pobuda, ki združuje države s severne in južne strani regije. Razvojne agencije, vlade, lokalni organi in civilna družba iz vsega Sredozemlja se sestajajo, da bi izmenjali zamisli, razpravljali o javnih politikah in opredelili regionalne rešitve za reševanje regionalnih izzivov v Sredozemlju. V okviru drugega tematskega stebra za obdobje 2019–2021 (odpornost: blažitev zunanjih pretresov in prilagajanje nanje, zlasti podnebnih sprememb in odzivanja na posledice konfliktov), je CMI začel izvajati aktivni program Teritorialna odpornost na podnebne spremembe z večprostorskim in večsektorskim pristopom.

4. Strategije in načrti za prilagajanje

v okviru transnacionalnega sodelovanja INTERREG ali drugih oblik sodelovanja niso bile razvite strategije in načrti prilagajanja za sredozemsko območje. Vendar je bil leta 2016 na 19.^zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije potrjen regionalniokvir za prilagajanje podnebnim spremembam za sredozemska morska in obalna območja. Namen dokumenta je oblikovati skupni regionalni strateški pristop za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam in zmogljivosti za prilagajanje nanje.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Primeri projektov, financiranih v okviru programa MED za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju.

Glede na to, da imajo lahko zaščitena morska območja pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, sta dva projekta podprla sredozemska zaščitena morska območja, da bi se prilagodila na sedanje učinke podnebnih sprememb v Sredozemskem morju in jih ublažila: MPA-ADAPT (Vodenje sredozemskih morskih zavarovanih območij skozi obdobje podnebnih sprememb: krepitev prilagajanja odpornosti, 2016–2019) in naslednjih projektov MPA-ENGAGE (Engaging Mediterranean key actors in Ecosystem Approach to managing Marine Protected Areas to face Climate change, 2019–2022). V okviru projektov MPA Engage in MPA-ADAPT so bili razviti protokoli spremljanja in se je spodbujala njihova uporaba na vseh sredozemskih morskih zavarovanih območjih. V okviru teh dveh projektov so bili prvič pripravljeni načrti za prilagajanje podnebnim spremembam na izbranih sredozemskih zaščitenih morskih območjih.

Projekt POSBEMED (2016–2018) je priznal vlogo ostankov Posidonia Oceanica (sušeni listi, vlakna in korenike, ki redno obtičijo na obali) pri povečanju splošne odpornosti obale na naravne učinke in učinke podnebnih sprememb. Projekt je dosegel pomemben napredek v smeri bolj trajnostnega pristopa k upravljanju sistemov obalnih sipin Posidonia. Končni rezultat je bila celovita strategija za sredozemsko regijo „Upravljanje in upravljanje sistemov obalnega pasu Posidonia“, namenjena vsem zadevnim deležnikom v postopkih odločanja v obalnih okoljih Posidonia.

UNEP-MAP spodbuja tudi znanje in prakse v zvezi s presojo vpliva podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje v sredozemski regiji (zlasti v zvezi z državami, ki niso članice EU). Vključujejo različne projekte v okviru programa MedProgram, ki ga financira GEF, in več dejavnosti prilagajanja, ki jih izvajajo različni regionalni centri dejavnosti UNEP/MAP. Dober primer dejavnosti UNEP-MAP na področju ustvarjanja in izmenjave znanja predstavlja projekt ClimVar & ICZM (Integration of climate variability and change into national strategies to implementation the ICZM Protocol in the Mediterranean) (2012–2015).

Drugi projekti so bili financirani v okviru programa BalkanMed 2014–2020. Zajemal je veliko geografsko območje, ki ga delno zajema sredozemska nadnacionalna regija za obdobje 2021–2027. Nekaj primerov je navedenih v nadaljevanju.

V projektu BeRTISS (BalkanMed, služba za ukrepanje ob neugodnih vremenskih razmerah v realnem času) (2017–2019) so sodelovali partnerji iz treh držav (Grčije, Cipra in Bolgarije). Njegov cilj je bil razviti pilotno transnacionalno storitev za izredne vremenske razmere za izboljšanje varnosti, kakovosti življenja in varstva okolja v balkansko-sredozemski regiji. Zgodnje opozarjanje je tudi v središču projekta DISARM (Drought and fire ObServatory and eArly waRning systeM) (2017–2019), v katerega so bili vključeni partnerji iz istih držav. Prispeva k projektu BeRTISS, vendar se osredotoča na različne vplive, povezane s podnebjem (suša in požari v naravi).

Požari v naravi veljajo za eno najpomembnejših tveganj v regiji. Njihovo zgodnje odkrivanje je tudi v središču projekta SFEDA (Forest Monitoring System for Early Fire Detection and Assessment in the Balkan-Med area) (2017-2019).

Partnerji, predstavniki vseh štirih obalnih balkansko-sredozemskih držav (Grčije, Cipra, Albanije in Republike Severne Makedonije), so prispevali k projektu HERMES (A Harmonised fRamework to Mitigate coastal EroSion promoting ICZM protocol implementation) (2017–2019). Družba HERMES je z izkoriščanjem prejšnjih projektov razvila skupni okvir za blažitev obalne erozije in obnovo plaž. To je bilo doseženo z izvajanjem usklajenega sklopa študij, izmenjavo že razvitih tehničnih orodij in oblikovanjem instrumentov skupne politike.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.