Atlantsko območje

Države regije

Območje atlantskega sodelovanja zajema države zahodnega dela Evrope, ki mejijo na Atlantski ocean. Območje sodelovanja za obdobje 2021–2027 zajema ozemlje prejšnjega programa Interreg (obalne regije Portugalske, Španije, Francije, Irske, avtonomne skupnosti Kanarski otoki), razen Združenega kraljestva*. Poleg tega vključuje dve dodatni regiji Španije (Andaluzija in Rioja). Zemljevid s primerjavo starih in novih meja je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletnem mestu ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.    Program transnacionalnega sodelovanja

Program za atlantsko območje Interreg VI B (2021–2027), ki ga je Evropska komisija uradno odobrila 8. septembra 2022, obnavlja zavezo z atlantskimi regijami v podporo inovativnim pobudam, ki prispevajo k rasti tega območja, reševanju skupnih čezmejnih izzivov z izvajanjem skupnih ukrepov, izmenjavi dobrih praks in prispevku k novim ali sedanjim politikam. Določa štiri prednostne naloge:

1. Modre inovacije in konkurenčnost („pametnejša Evropa“)
2. Modro in zeleno okolje („bolj zelena Evropa“)
3. Modri trajnostni turizem in kultura („Socialna Evropa“)
4. Boljše upravljanje sodelovanja („cilj Interreg“)

Prilagajanje podnebnim spremembam je posebej obravnavano v okviru prednostne naloge 2 in s posebnim ciljem: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov“. Posebni cilj prispeva tudi k strategiji za atlantski morski bazen s podpiranjem ukrepov iz stebra IV akcijskega načrta za Atlantik 2.0 (glej oddelek 2 na tej strani, Makroregionalne strategije). Pričakuje se, da bo program privedel do večje zmogljivosti za prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj z boljšo vključenostjo državljanov in javnih organov ter okrepljenim okvirom upravljanja. Glede na to, da ima območje sodelovanja velik delež obalnih in priobalnih ozemelj, je program posebej osredotočen na obalna in pomorska tveganja z ukrepi za krepitev odpornosti obalnih območij in inovacij modrega gospodarstva. Prilagoditev se dejansko doseže tudi s prednostno nalogo 1 (modre inovacije in konkurenčnost) s krepitvijo inovacijske zmogljivosti in digitalizacije. Poleg tega je prilagajanje podnebnim spremembam omenjeno tudi v prednostni nalogi 3 (razvoj modrega trajnostnega turizma) in prednostni nalogi 4 kot medsektorsko vprašanje, saj bo prilagajanje verjetno imelo koristi od upravljanja na več ravneh in nadnacionalnih pristopov.

Prejšnji program za atlantsko območje Interreg V B (2014–2020) je bil namenjen izvajanju rešitev za regionalne izzive na področju inovacij, učinkovite rabe virov, okolja in kulturnih dobrin, da bi se omogočila boljša kakovost življenja na ozemlju atlantskega območja.

Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo zajeto v prednostni nalogi 3 (spodbujanje inovacij in konkurenčnosti) in povezanem cilju 3.1 „Krepitev sistemov obvladovanja tveganj“. Rezultati, doseženi s programom, so vključevali izboljšano sodelovanje, ki prispeva k zmanjšanju tveganj in njihovih učinkov ter krepitvi varnosti prebivalstva in okolja s krepitvijo odpornosti in zmogljivosti načrtovanja atlantskih regij na lokalni in regionalni ravni.

2.     Makroregionalne strategije

Čeprav resnična makroregionalna strategija ni bila razvita, pomorska strategija za območje Atlantskega oceana deluje kot okvir za nadnacionalno gospodarsko in socialno sodelovanje. Strategija zajema obale, teritorialne vode in vode pod jurisdikcijo držav članic EU z atlantsko obalo, njihova najbolj oddaljena ozemlja ter mednarodne vode. Leta 2017 je bil opravljen vmesni pregled akcijskega načrta za atlantsko območje za obdobje 2013–2020, ki spremlja strategijo, na podlagi katerega je bil sprejet revidiran akcijski načrt za atlantsko območje 2.0. Njegov glavni cilj je sprostiti potencial modrega gospodarstva na atlantskem območju, hkrati pa ohraniti morske ekosisteme ter prispevati k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. Akcijski načrt priznava, da lahko modro gospodarstvo prispeva k blažitvi podnebnih sprememb s spodbujanjem sonaravnih rešitev in izboljšanjem trajnostne rabe vodnih in morskih virov. Prilagajanje podnebnim spremembam je posebej obravnavano v drugem stebru akcijskega načrta: „Zdravi oceani in odporne obale“ ter s ciljem 6: „Močnejša odpornost obalnih območij“.

Komisija atlantskega loka v okviru Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR) zajema večino regij, ki sodelujejo na atlantskem območju. Delo v Komisiji atlantskega loka spodbuja usklajevanje med evropsko, nacionalno in regionalno ravnjo ter daje prednost izvajanju evropskih politik na območju atlantskega loka. Projektna skupina Komisije za atlantsko strategijo vpliva na strateško usmeritev pomorske strategije za atlantsko območje, spremlja njeno izvajanje na ozemljih in prispeva k reviziji njenega akcijskega načrta.

Projektna skupina za raziskovanje atlantske makroregije je prostor, kjer lahko atlantske regije preučijo možnosti za sprejetje makroregionalne strategije za Atlantik. Potreba po spodbujanju trajnostne razsežnosti prilagoditvenih ukrepov v atlantski regiji, zlasti na obalnih območjih, kjer prevladujejo tveganja, je poudarjena v politični izjavi iz leta 2021, ki so jo odobrile regije članice Komisije za atlantski lok.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Konvencija OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika zajema območje, ki je širše od nadnacionalne regije atlantskega območja EU, poleg treh atlantskih regij (Keltsko morje, Biskajski zaliv in iberska obala ter širši Atlantik) pa še dve drugi regiji: Arktične vode in širše Severno morje. Petnajst vlad severovzhodnega Atlantika in EU je del Konvencije OSPAR. V okviru konvencije OSPAR se podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavajo kot medsektorsko vprašanje v smislu ustvarjanja znanja, spremljanja učinkov in oblikovanja možnosti upravljanja, da bi se povečala odpornost ekosistemov. Leta 2019 je OSPAR ustanovil korespondenčno skupino za zakisljevanje oceanov med zasedanji (ICG-OA).

4.      Strategije in načrti za prilagajanje

Okoljska strategija za severovzhodni Atlantik do leta 2030 za desetletje 2010–2030 je bila sprejeta 1. oktobra 2021 s pregledom prejšnje strategije OSPAR na visoki ravni. Čeprav strategija ni strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, je njena vizija doseči čist, zdrav in biološko raznolik severovzhodni Atlantski ocean, ki bo produktiven, trajnostno uporabljen in odporen na podnebne spremembe in zakisljevanje oceanov. S podnebnimi spremembami se ukvarjajo štirje strateški cilji, in sicer odpornost (strateški cilj 5), ozaveščenost (strateški cilj 10), prilagajanje (strateški cilj 11) in blažitev (strateški cilj 12). Pogodbenice so se dogovorile, da bodo strategijo NEAES 2030 začele izvajati z izvedbenim načrtom. Izvedbeni načrt dopolnjuje program ukrepov in dejavnosti OSPAR, kijekrovni in povezovalni instrument za podporo načrtovanju in razvoju ter spremljanje napredka pri izvajanju ukrepov in dejavnosti. Da bi bila morja odporna na podnebne spremembe in zakisljevanje oceanov, bo OSPAR izvajal več pobud za spremljanje, ocenjevanje in odzivanje na sedanje in predvidene vplive, pri čemer bo razvil tudi regionalni pristop k uporabi sonaravnih rešitev za shranjevanje ogljika in odpornost proti podnebnim spremembam.

5.     Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Primeri projektov, financiranih v okviru programa za območje Atlantskega oceana za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju.

Projekt MyCOAST  (Koordinirani atlantski obalni operativni oceanografski observatorij) (2017–2021) je okrepil nadnacionalno perspektivo za orodja za spremljanje in napovedovanje obalnih območij. Ukrepi za upravljanje podatkov spodbujajo odprto in brezplačno izmenjavo informacij ter interoperabilnost med obalnimi observatoriji in skupnimi evropskimi podatkovnimi sistemi (EMODnet, Copernicus INSTAC, SeaDataNet). Orodja za obvladovanje tveganj so bila razvita in potrjena skupaj. Ključni akterji, vključeni v upravljanje in preprečevanje obalnih tveganj, so podprli ta razvoj skupaj s ključnimi akterji, odgovornimi za upravljanje vprašanj kakovosti vode, in tistimi, ki so odgovorni za upravljanje pomorske varnosti in odzivanje na onesnaženje.

Poleg tega projekt podpira povečanje ozaveščenosti o teh tveganjih na atlantskem območju ter pomaga pri opredeljevanju in spodbujanju priložnosti za zasebni sektor, na primer v zvezi z akvakulturo, ladijskim prometom in ponudniki vetrne energije.

Projekt PRIMROSE (Napovedovanje tveganja in vpliva škodljivih dogodkov na sektor akvakulture) (2017–2020) je zagotovil znanje za obvladovanje tveganj. Ta tveganja so (med drugim) povezana s podnebnimi nevarnostmi za sektor akvakulture, kar ustvarja sistem za nadnacionalno kratko- do srednjeročno napovedovanje tveganja in dolgoročno oceno podnebnih vplivov na škodljivo cvetenje alg in patogene.  V okviru projekta je bil vzpostavljen spletni portal, ki pomaga pri napovedovanju tveganja in vpliva škodljivih dogodkov cvetenja alg ter je pomembno orodje za evropsko ribogojno industrijo. Med desetimi projektnimi partnerji so akademske raziskovalne organizacije iz vseh petih držav, ki sodelujejo v programu za atlantsko območje, ter predstavniki sektorjev ribištva in akvakulture v Združenem kraljestvu in Španiji. Čeprav prilagajanje ni izrecno obravnavano, so podnebne spremembe eden od pritiskov na morske ekosisteme, ki se obravnava tudi v smislu izziva, ki ga predstavljajo invazivne vrste.

Cilj projekta Risk-AquaSoil (atlantski načrt za obvladovanje tveganj v vodi in tleh) (2017–2019) je bil opredeliti celovit načrt upravljanja in skupno pobudo za podnebna tveganja, povezana s tlemi in vodo, za izboljšanje odpornosti atlantskih podeželskih območij. Načrt upravljanja zajema zasnovo storitev zgodnjega opozarjanja in diagnosticiranja. Zajema tudi razvoj in preskušanje inovativnih strategij (pilotnih ukrepov) za boljše upravljanje tal in voda ob upoštevanju tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami. Deležniki in lokalne skupnosti so bili vključeni v dejavnosti usposabljanja in krepitve zmogljivosti, obvladovanje tveganja in sisteme odškodnin za škodo.

Navdihujoči primeri uporabe Climate-ADAPT
Odkrijte, kako je znanje, prikazano na tej strani, navdihnilo akterje, ki delujejo na različnih ravneh upravljanja, da so razvili prilagojene rešitve v različnih okvirih politike in prakse.

• Generalni direktorat EU za raziskave in inovacije: Uporaba orodja Climate-ADAPT za iskanje najnovejših znanstvenih spoznanj o prilagajanju za določanje agende za financiranje raziskav in inovacij v EU
• Karpati: Uporaba informacij o državah iz Climate-ADAPT za razvoj karpatske nadnacionalne regionalne strani in prispevanje k mednarodnim politikam prilagajanja
• Pirenejski observatorij za podnebne spremembe: Uporaba strani Climate-ADAPT o nadnacionalnih regijah za razvoj strategije čezmejnega prilagajanja v Pirenejih