Območje Alp

Države regije

Območje sodelovanja programa Območje Alp zajema Alpe in njihove okoliške nižine, ki povezujejo zelo različne regije, ki vključujejo celotno območje Švice, Avstrije, Lihtenštajna in Slovenije, zahodne dele Francije, južne dele Nemčije in severne regije Italije. Območje sodelovanja programa Interreg za obdobje 2021–2027 zajema celotno območje programa Interreg za obdobje 2014–2020 z dodatnimi sedmimi regijami iz Nemčije. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Cilj programa Interreg za alpski prostor za obdobje 2021–2027 (kot ga je Komisija EU sprejela 5. maja 2022) je spodbujati vključevanje trajnostnega gospodarskega razvoja, družbene blaginje in ohranjanja njegove izjemne narave. Podpira projekte čezmejnega sodelovanja in olajšuje skupne nadnacionalne rešitve.

Program določa štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: Zelena alpska regija, odporna na podnebne spremembe
• Prednostna naloga 2 Ogljično nevtralna alpska regija, občutljiva na vire
• Prednostna naloga 3 Inovacije in digitalizacija v podporo zeleni alpski regiji
• Prednostna naloga 4 Kooperativno upravljana in razvita alpska regija

Podnebne spremembe so vedno znova prepoznane kot glavna gonilna sila in poseben izziv za Alpe. Prilagajanje podnebnim spremembam je cilj, ki ga obravnava prednostna naloga 1 v okviru posebnega cilja: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih“. Program podpira spodbujanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, ki se osredotočajo na medsebojne odnose med naravnimi, gospodarskimi in družbenimi sistemi v alpski regiji. Podrobneje program spodbuja: (1) rešitve in pilotni projekti za pripravljenost in prilagajanje, (2) rešitve in pilotni projekti za premostitev vrzeli med podnebnimi raziskavami in praktičnim izvajanjem, (3) pobude za prenos znanja ter (4) metodologije in orodja za merjenje in spremljanje posebnih vplivov podnebnih sprememb. Program podpira tudi ukrepe za preprečevanje tveganj in pripravljenost na nesreče, ki so tesno povezani s podnebnimi spremembami.

Skladnost med tem programom in cilji strategije EUSALP se okrepi, da se podpre pot k ogljično nevtralnemu ozemlju, odpornemu na podnebne spremembe. V okviru prednostne naloge 4 je cilj programa „krepitev institucionalnih zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter drugih teritorialnih strategij“. V zvezi s tem program podpira razvoj in izvajanje „rešitev za okrepitev postopkov sodelovanja in organizacije v okviru strukture upravljanja EUSALP“.

Čeprav so bile podnebne spremembe v obdobju 2014–2020 (INTERREG V B) opredeljene kot glavna gonilna sila in poseben izziv za Alpe, niso bile zajete v specifičnih ciljih, temveč kot horizontalna tema in vprašanje, ki ga je treba vključiti v vsak projekt. Prilagajanje podnebnim spremembam kot medsektorsko vprašanje je bilo izrecno omenjeno v okviru prednostne naloge 3 „Življenjski alpski prostor“, katere cilj je izboljšati varstvo okolja in učinkovito rabo virov. V okviru programa za obdobje 2014–2020 je bila podprta tudi strategija EU za alpsko regijo, vključno z njeno akcijsko skupino 8 za obvladovanje tveganj in prilagajanje podnebnim spremembam. S projektom AlpGov je zagotovil finančna sredstva za svojo strukturo upravljanja, prav tako pa je zahteval redne projektne prijave za obravnavo prednostnih nalog in podpornih dejavnosti tematskih delovnih teles EUSALP.

2.     Strategije za makroregije

Strategija EU za alpsko regijo (EUSALP) temelji na skupni pobudi alpskih držav in regij za krepitev sodelovanja med njimi in učinkovitejše reševanje skupnih izzivov. Vključuje sedem držav (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija, Lihtenštajn in Švica) in 48 regij. Zajema nekoliko večje območje kot ASP. Cilj strategije EUSALP je reševanje izzivov, značilnih za Alpe, kot so uravnoteženje razvoja in varstva okolja, povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje teritorialnih razlik.

Prilagajanje je ena od dveh osrednjih tem v okviru akcijske skupine 8 (akcijska skupina za upravljanje tveganj). Skupni cilj sedanjega srednjeročnega delovnega načrta (do sredine leta 2019) je evidentirati, analizirati in okrepiti mehanizme upravljanja na področjih obvladovanja naravnih nevarnosti in prilagajanja podnebnim spremembam, vključno z večjo skladnostjo med obema področjema politike. Načrtovani izložki so študije, primeri dobre prakse in možnosti za izboljšanje politike na področju obvladovanja tveganja, upravljanja prilagajanja ter vključevanja prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč. Cilj teh rezultatov je utreti pot učinkovitejšim in bolje usklajenim pristopom k upravljanju v alpski makroregiji. Nadaljnji cilj Akcijske skupine je vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje transnacionalnega spletnega portala CAPA - Platforma za prilagajanje podnebnim spremembam v Alpah. V obdobju 2016-2019 in 2020-2022 je bila CAPA financirana v okviru Interreg projekta AlpGov 1 in AlpGov 2 (Izvajanjemehanizmov upravljanja Alp v okviru Strategije EU za alpsko regijo).

Akcijski načrt EUSALP med drugim spodbuja razvoj alpske prilagoditvene strategije in akcijskega načrta, ki temeljita na celoviti oceni ranljivosti in sta v skladu z obstoječimi nacionalnimi prilagoditvenimi strategijami. Vplivi podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so povezani tudi s temami ekološke povezljivosti in naravnih virov, vključno z upravljanjem voda in tal. Dejavnosti ustreznih akcijskih skupin do neke mere obravnavajo medsektorska vprašanja, povezana s prilagajanjem (npr. zelena infrastruktura, suše, upravljanje povpraševanja po vodi in oskrbe z njo).

Nekatera območja alpske regije se prekrivajo z drugimi makroregijami, ki imajo lahko ustrezne informacije v svojih strategijah. To sta makroregija Podonavje in jadransko-jonska makroregija.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Alpska konvencija, sprejeta leta 1991, je mednarodna pogodba med alpskimi državami (Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Lihtenštajnom, Monakom, Slovenijo in Švico) in EU za trajnostni razvoj in varstvo Alp. Končni cilj Alpske konvencije je razvijati skupno dediščino Alp in jo ohranjati za prihodnje generacije s transnacionalnim sodelovanjem, ki vključuje nacionalne, regionalne in lokalne oblasti.

V okviru Alpske konvencije izjava izInnsbrucka „Podnebno nevtralne in na podnebne spremembe odporne Alpe 2050“ (izjava iz Innsbrucka)iz leta 2019 ponovno potrjuje cilj prizadevanj za podnebno nevtralnost in odpornost Alp na podnebne spremembe do leta 2050 v skladu z evropskimi in mednarodnimi določbami. Poleg tega je ukrepanje proti podnebnim spremembam ena od šestih prednostnih nalog večletnega delovnega programa za obdobje 2017–2022. Pogodbenice, opazovalke in tematska delovna telesa Konvencije se redno ukvarjajo z medsektorskimi vidiki prilagajanja. Pripravili so vrsto posebnih izložkov na nadnacionalni ravni, vključno z izjavami in smernicami, delavnicami in eksperimentalnimi projekti, ki pogosto prispevajo k izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta za podnebje. Odbor za alpsko podnebje (ACB) je bil ustanovljen leta 2016 v okviru Konvencije in je razvil alpski sistem podnebnih ciljev 2050 in akcijski načrt za podnebje 2.0. Splošni cilj tega načrta je preoblikovanje Alp v podnebno nevtralno regijo, odporno na podnebne spremembe (glej oddelek o strategijah in načrtih prilagajanja v nadaljevanju).

Konvencija ima dobro uveljavljeno nadnacionalno opazovalno mrežo, ki jo sestavlja veliko število ustreznih vladnih in nevladnih krovnih organizacij, dejavnih na področjih delovanja Alpske konvencije,^{vključno s prilagajanjem} podnebnim spremembam.

Alpska konvencija in organi EUSALP prispevajo k nadnacionalnemu ustvarjanju in prenosu znanja o prilagajanju. Pomembni primeri rezultatov dela Alpske konvencije so „Alpskastrategija za prilagajanje podnebnim spremembam na področju naravnih nesreč“(2013), „Smerniceza prilagajanje podnebnim spremembam na lokalni ravni v Alpah“(2014), „Zbirnoporočilo o analizi stanja kot podlagi za opredelitev dejavnosti Odbora za alpsko podnebje“ (2017, posodobljeno leta 2019) in „Soočanjes sušami v alpski regiji“. Izkušnje, pristopi in skupni izzivi(2018) in sedmo poročilo o stanju Alp: Natural Hazard Risk Governance (Obvladovanje tveganja naravnih nesreč) (2019).

4.      Strategije in načrti prilagajanja

Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 je pripravil Alpski odbor za podnebje (ACB), leta 2019 pa je bil sprejet na XV. Alpski konferenci. Opredeljuje konkretne cilje v desetih različnih sektorjih dejavnosti Alpske konvencije in na dveh prečnih/horizontalnih področjih ukrepanja. S celostnim pristopom povečuje dodano vrednost vsealpskega sodelovanja pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. V tem okviru je ACB posodobil podnebni akcijski načrt (prvotno razvit leta 2009), ki zajema prilagajanje in blažitev. Novi akcijski načrt za podnebje 2.0 daje prednost posebnim ukrepom za izvajanje alpskega sistema podnebnih ciljev do leta 2050 s poudarkom na srednjeročnem obdobju (pet do deset let). V njem so predlagani podrobni načini izvajanja za deset sektorjev, ki so bili razviti v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi in tematskimi delovnimi telesi Alpske konvencije. ACB spremlja splošno izvajanje poti in redno poroča o dosežkih. Vzpostavljena je bila platforma Skupnosti (podnebje v Alpah do leta 2050),ki zagotavlja povezavo med izvajanjem in cilji sistema podnebnih ciljev do leta 2050.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Projekt AlpGov2 (2020–2022), ki ga financira Interreg ALPS, krepi strukture in mehanizme upravljanja EUSALP ob upoštevanju vseh tem akcijskega načrta, ki sledi prejšnjemu projektu AlpGov 1.

GoApply (Večdimenzionalno upravljanje prilagajanja podnebnim spremembam pri oblikovanju politik in v praksi, 2016–2019) se je razvil neposredno iz nadnacionalne mreže oblikovalcev politik, ki jo je ustanovil C3-Alps (2007–2013). GoApply se odziva na izzive, ovire in vrzeli, povezane z upravljanjem na več ravneh, s katerimi se trenutno soočajo vse alpske države pri svojih prizadevanjih za izvajanje nacionalnih prilagoditvenih strategij v praksi. Cilj projekta je bil okrepiti zmogljivosti za upravljanje in izvajanje prilagajanja podnebnim spremembam na več ravneh in v več sektorjih. Rezultati so predstavljeni v poročilih o državah (Avstrija, Nemčija, Italija, Švica) in zbrani v nadnacionalnem zbirnem poročilu. Poročilo predstavlja bazo znanja za izboljšano upravljanje prilagajanja na več ravneh v Alpah ter portfelj dejavnikov uspeha, ovir, pridobljenih izkušenj, primerov dobre prakse in možnosti za izboljšanje.

ALPTREES (Trajnostna raba in upravljanje tujerodnih dreves v alpski regiji, 2019–2022) prispeva h krepitvi trajnostne rabe naravnih virov z napovedovanjem sedanje in potencialne porazdelitve tujerodnih dreves v scenarijih podnebnih sprememb. Projekt naj bi zagotovil tehnične smernice za orodja za odločanje o prilagajanju podnebnim spremembam in načrtovanje za zaščito prihodnosti zelene infrastrukture, funkcij biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev na celotnem ozemlju EUSALP.

Alpski prostor se lahko opre tudi na bogate izkušnje s projekti transnacionalnega sodelovanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam, ki so bili financirani v prejšnjem programskem obdobju INTERREG 2007–2013, kot na primer projekti CLISP, AdaptAlp ali C3-Alps .