Atlantsko območje

Države regije

Območje atlantskega sodelovanja zajema države zahodnega dela Evrope, ki mejijo na Atlantski ocean. Območje sodelovanja za obdobje 2021–2027 zajema ozemlje prejšnjega programa Interreg (obalne regije Portugalske, Španije, Francije, Irske, avtonomne skupnosti Kanarski otoki), razen Združenega kraljestva*. Poleg tega vključuje dve dodatni regiji Španije (Andaluzija in La Rioja). Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletišču ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.    Program nadnacionalnega sodelovanja

Program Interreg VI B za atlantsko območje (2021–2027), ki ga je Evropska komisija uradno odobrila 8. septembra 2022, obnavlja zavezo z atlantskimi regijami v podporo inovativnim pobudam, ki prispevajo k rasti tega območja, reševanju skupnih čezmejnih izzivov z izvajanjem skupnih ukrepov, izmenjavi dobrih praks in prispevku k novim ali sedanjim politikam. Določa štiri prednostne naloge:

1. Modre inovacije in konkurenčnost („pametnejša Evropa“)
2. Modro in zeleno okolje („bolj zelena Evropa“)
3. Modri trajnostni turizem in kultura („Socialna Evropa“)
4. Boljše upravljanje sodelovanja („cilj Interreg“)

Prilagajanje podnebnim spremembam je posebej obravnavano v okviru prednostne naloge 2 in s posebnim ciljem: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornosti ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih“. Posebni cilj prispeva tudi k strategiji za atlantske morske bazene s podpiranjem ukrepov, vključenih v steber IV akcijskega načrta za atlantsko območje 2.0 (glej oddelek 2 te strani, Strategije za makroregije). Pričakuje se, da se bo s programom povečala zmogljivost za prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj z boljšo vključenostjo državljanov in javnih organov ter okrepljenim okvirom upravljanja. Glede na to, da ima območje sodelovanja velik delež obalnega in priobalnega ozemlja, je program posebej osredotočen na obalna in pomorska tveganja z ukrepi za krepitev obalne odpornosti in inovacij modrega gospodarstva. Prilagajanje se dejansko doseže tudi s prednostno nalogo 1 (modre inovacije in konkurenčnost) s krepitvijo inovacijske zmogljivosti in digitalizacije. Poleg tega je prilagajanje podnebnim spremembam omenjeno tudi v prednostni nalogi 3 (razvoj modrega trajnostnega turizma) in prednostni nalogi 4 kot medsektorsko vprašanje, saj bodo upravljanju na več ravneh in nadnacionalnim pristopom verjetno koristili prilagajanje.

Prejšnji program Interreg V B za atlantsko območje (2014–2020) je bil namenjen izvajanju rešitev za regionalne izzive na področju inovacij, učinkovite rabe virov, okolja in kulturnih dobrin, da bi se omogočila boljša kakovost življenja na atlantskem območju.

Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo zajeto v prednostni nalogi 3 (spodbujanje inovacij in konkurenčnosti) in povezanem cilju 3.1 „Krepitev sistemov obvladovanja tveganj“. Rezultati, doseženi s programom, so vključevali izboljšano sodelovanje, ki prispeva k zmanjšanju tveganj in njihovih učinkov ter krepitvi varnosti prebivalstva in okolja s krepitvijo odpornosti in zmogljivosti načrtovanja atlantskih regij na lokalni in regionalni ravni.

2.     Strategije za makroregije

Čeprav prava makroregionalna strategija še ni bila razvita, je pomorska strategija za območje Atlantskega oceana okvir za nadnacionalno gospodarsko in socialno sodelovanje. Strategija zajema obale, teritorialne vode in vode pod jurisdikcijo držav članic EU z atlantsko obalo, njihova najbolj oddaljena ozemlja ter mednarodne vode. V akcijskem načrtu za atlantsko območje za obdobje 2013–2020, ki je priložen strategiji, je bil leta 2017 opravljen vmesni pregled, na podlagi katerega je bil sprejet revidiran akcijski načrt za atlantsko območje 2.0. Njegov glavni cilj je sprostiti potencial modrega gospodarstva na atlantskem območju, hkrati pa ohraniti morske ekosisteme ter prispevati k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. Akcijski načrt priznava, da lahko modro gospodarstvo prispeva k blažitvi podnebnih sprememb s spodbujanjem sonaravnih rešitev in izboljšanjem trajnostne rabe vodnih in morskih virov. Prilagajanje podnebnim spremembam je posebej obravnavano v stebru 2 akcijskega načrta: „Zdravi oceani in odporne obale“ ter cilja 6: „Trdnejša odpornost obalnih območij“.

Komisija atlantskega loka v okviru Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR) zajema večino regij, ki sodelujejo v atlantskem območju. Delo v Komisiji atlantskega loka spodbuja usklajevanje med evropsko, nacionalno in regionalno ravnjo ter daje prednost izvajanju evropskih politik na območju atlantskega loka. Projektna skupina Komisije za atlantsko strategijo vpliva na strateško usmeritev pomorske strategije atlantskega območja, spremlja njeno izvajanje na ozemljih in prispeva k reviziji njenega akcijskega načrta.

Projektna skupina za raziskovanje atlantske makroregije atlantskim regijam omogoča, da preučijo možnosti za sprejetje makroregionalne strategije za Atlantik. Potreba po spodbujanju trajnostne razsežnosti prilagoditvenih ukrepov v atlantski regiji, zlasti na obalnih območjih, kjer prevladujejo tveganja, je poudarjena v politični izjavi iz leta 2021, ki so jo odobrile regije članice Komisije atlantskega loka.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Konvencija OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika zajema širše območje kot nadnacionalna regija atlantskega območja EU, poleg treh atlantskih regij (Keltsko morje, Biskajski zaliv in iberska obala ter širši Atlantik) pa tudi drugi dve regiji: Arktične vode in širše Severno morje. Petnajst vlad severovzhodnega Atlantika in EU je vključenih v konvencijo OSPAR. V okviru konvencije OSPAR se podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavajo kot medsektorsko vprašanje v smislu ustvarjanja znanja, spremljanja učinkov in zasnove možnosti upravljanja, da bi se povečala odpornost ekosistemov. OSPAR je leta 2019 ustanovil korespondenčno skupino za zakisljevanje oceanov med zasedanji (ICG-OA).

4.      Strategije in načrti prilagajanja

Okoljska strategija za severovzhodni Atlantik (NEAES) 2030 za desetletje 2010–2030 je bila sprejeta 1. oktobra 2021 s pregledom prejšnje strategije OSPAR na visoki ravni. Čeprav to ni strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, je vizija strategije doseči čist, zdrav in biološko raznolik severovzhodni Atlantik, ki je produktiven, se trajnostno uporablja in je odporen na podnebne spremembe in zakisljevanje oceanov. Štirje strateški cilji obravnavajo podnebne spremembe, in sicer odpornost (strateški cilj št. 5), ozaveščenost (strateški cilj št. 10), prilagajanje (strateški cilj št. 11) in blažitev (strateški cilj št. 12). Pogodbenice so se dogovorile, da bodo strategijo NEAES 2030 začele izvajati z izvedbenim načrtom. Izvedbeni načrt dopolnjuje program ukrepov in dejavnosti OSPAR,krovniin povezovalni instrument za podporo načrtovanju in razvoju ter spremljanje napredka pri izvajanju ukrepov in dejavnosti. Da bi bila morja odporna na podnebne spremembe in zakisljevanje oceanov, bo OSPAR izvedel več pobud za spremljanje in ocenjevanje sedanjih in predvidenih učinkov ter odzivanje nanje, pri čemer bo razvil tudi regionalni pristop k uporabi sonaravnih rešitev za shranjevanje ogljika in odpornost proti podnebnim spremembam.

5.     Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Primeri projektov, financiranih iz programa za atlantsko območje za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju.

Projekt MyCOAST  (koordinirani atlantski obalni operativni oceanografski observatorij) (2017–2021) je okrepil nadnacionalno perspektivo za obalna orodja za spremljanje in napovedovanje. Ukrepi za upravljanje podatkov spodbujajo odprto in brezplačno izmenjavo informacij ter interoperabilnost med obalnimi opazovalnicami in skupnimi evropskimi podatkovnimi sistemi (EMODnet, Copernicus INSTAC, SeaDataNet). Orodja za obvladovanje tveganja so bila razvita in potrjena skupaj. Ključni akterji, vključeni v upravljanje in preprečevanje obalnih tveganj, so podprli ta razvoj skupaj s ključnimi akterji, odgovornimi za upravljanje vprašanj kakovosti vode, in tistimi, odgovornimi za upravljanje pomorske varnosti in odzivanje na onesnaženje.

Poleg tega projekt podpira ozaveščanje o teh tveganjih na atlantskem območju ter pomaga opredeliti in spodbujati priložnosti za zasebni sektor, na primer v zvezi z akvakulturo, ladijskim prometom in ponudniki vetrne energije.

Projekt PRIMROSE (Predicting risk and impact of harmful events on the aquaculture sector) (2017–2020) je zagotovil znanje za obvladovanje tveganj. Ta tveganja so med drugim povezana s podnebnimi nevarnostmi za sektor akvakulture, kar ustvarja sistem za nadnacionalno kratko- do srednjeročno napoved tveganja in dolgoročno oceno podnebnih učinkov na škodljivo cvetenje alg in patogene.  V okviru projekta je bil vzpostavljen spletni portal, ki pomaga napovedovati tveganje in vpliv škodljivega cvetenja alg ter je pomembno orodje za evropsko ribogojno industrijo. Deset projektnih partnerjev vključuje akademske raziskovalne organizacije v vseh petih državah, ki sodelujejo v programu za atlantsko območje, ter predstavnike sektorjev ribištva in akvakulture v Združenem kraljestvu in Španiji. Čeprav prilagajanje ni izrecno obravnavano, so podnebne spremembe eden od pritiskov na morske ekosisteme, ki se obravnava tudi v smislu izzivov, ki jih predstavljajo invazivne vrste.

Cilj projekta Risk-AquaSoil (Atlantski načrt za obvladovanje tveganj v vodi in tleh) (2017–2019) je bil opredeliti celovit načrt upravljanja in skupno pobudo za podnebna tveganja, povezana s tlemi in vodo, za izboljšanje odpornosti atlantskih podeželskih območij. Načrt upravljanja zajema zasnovo storitev zgodnjega opozarjanja in diagnosticiranja. Zajema tudi razvoj in preskušanje inovativnih strategij (pilotnih ukrepov) za boljše upravljanje tal in voda ob upoštevanju tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami. Deležniki in lokalne skupnosti so bili vključeni v dejavnosti usposabljanja in krepitve zmogljivosti, v sisteme obvladovanja tveganja in odškodninske sisteme.