Balkansko-sredozemsko območje

Države regije

Bolgarija, Ciper, Grčija, Albanija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Politični okvir

1.    Program nadnacionalnega sodelovanja

Program INTERREG V B – Balkansko-sredozemski program (BalkanMed) za obdobje 2014–2020 se osredotoča na dve tematski prednostni nalogi in šest posebnih ciljev:

1. Podjetništvo in inovacije:

1.1. Konkurenčna ozemlja: spodbujanje poslovne uspešnosti in ekstrovertiranosti z nadnacionalnimi povezavami, grozdi in mrežami.

1.2. Inovativna območja: sprostitev teritorialnega potenciala za izboljšanje nadnacionalne inovacijske zmogljivosti poslovnega sektorja.

1.3. Ozemlja znanja: podjetniško učenje in prenos znanja za konkurenčnejša MSP.

2. Okolje

2.1. Biotska raznovrstnost: prevzemanje nadnacionalnega izziva s spodbujanjem ekološke povezljivosti in povezovanja nadnacionalnih ekosistemov.

2.2. Trajnostna območja: spodbujanje nadnacionalnega sodelovanja za učinkovito rabo virov in odpornost na podnebne spremembe.

2.3. Izvajanje okoljskega pravnega okvira: izboljšanje nadnacionalnih zmogljivosti upravljanja.

Podnebne spremembe skupaj s socialno-ekonomskim razvojem in demografijo, okoljem ter naravno in kulturno dediščino veljajo za enega glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo akterji programa. Prilagajanje podnebnim spremembam je zato pomembno za celoten program. Posebej je zajet v cilju 2.2.

2.    Strategije za makroregije

Obstajata dve makroregionalni strategiji EU, ki se delno prekrivata z geografskim območjem Balkana in Sredozemlja: strategijo EU za Podonavje (EUSDR), vključno z Bolgarijo, in strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), vključno z Albanijo in Grčijo.

3.    Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Na širšem območju celotnega Sredozemskega morja je sodelovanje na področju varstva okolja (vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam) na nadnacionalni ravni formalizirano v okviru Barcelonske konvencije in z njo povezanih protokolov. To je pomembno za nekatere balkanske države (tj. Albanijo, Grčijo in Ciper).

Pobude, opisane za druge regije in pomembne za balkanske sredozemske države, vključujejo regionalno pristopno mrežo za okolje in podnebje (ECRAN; 2013–2016), ki vključuje tudi Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Albanijo (za več podrobnosti glej jadransko-jonsko regijo).

4.    Strategije in načrti prilagajanja

V posebnem okviru balkanske sredozemske regije trenutno niso bile pripravljene nobene strategije in načrti za prilagajanje. Regionalniokvir za prilagajanje podnebnim spremembam za sredozemska morska in obalna območja,ki je bil potrjen na 19.^zasedanju pogodbenic (COP19) Barcelonske konvencije, je pomemben za nekatere države v regiji (Albanija, Grčija in Ciper).

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Primeri projektov, financiranih iz programa BalkanMed za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju.

BeRTISS (balkanska meteorološka služba v realnem času) (2017–2019) vključuje partnerje iz treh držav (Grčije, Cipra in Bolgarije), njegov cilj pa je razviti pilotno nadnacionalno meteorološko službo za izboljšanje varnosti, kakovosti življenja in varstva okolja v balkansko-sredozemski regiji. Storitev naj bi zagotavljala pravočasne informacije in opozorila v zvezi s hudimi vremenskimi pojavi (zlasti močnimi padavinami) ter dolgoročno spremljanje vremena in podnebnih sprememb v regiji.

Zgodnje opozarjanje je tudi v središču projekta DISARM (Drought and fIre ObServatory and eArly waRning systeM) (2017–2019), ki vključuje partnerje iz istih držav, ki prispevajo k projektu BeRTISS. Projekta se dopolnjujeta, saj se DISARM osredotoča na različne vplive, povezane s podnebjem (suša in požari v naravi), njegov cilj pa je vzpostaviti integrirano opazovalno platformo in sistem zgodnjega opozarjanja za podporo njihovemu napovedovanju in spodbujanje njihovega preprečevanja. Projekt DISARM ne bo prispeval le k napovedovanju tveganja za sušo in požare v naravi na balkansko-sredozemskem območju, temveč bo tudi ocenil s tem povezana tveganja v spreminjajočem se podnebju. Požari v naravi veljajo za eno najpomembnejših tveganj v regiji, njihovo zgodnje odkrivanje pa je tudi v središču projekta SFEDA (Forest Monitoring System for Early Fire Detection and Assessment in the Balkan-Med area) (2017–2019).

Partnerji, ki predstavljajo vse štiri obalne balkansko-sredozemske države, prispevajo k projektu HERMES (A Harmonised fRamework to Mitigate coastal EroSion promoting ICZM protocol implementation) (2017-2019). V tej regiji so vpliv zimskih neviht, učinek zamašitve sedimentov zaradi zajezitve rek, poslabšanje stabilnosti plaž na območjih mestnih in turističnih dejavnosti ter pomanjkanje celostnega pristopa pri človeških posegih ob obali privedli do znatnih stopenj obalne erozije. Cilj projekta HERMES je razviti skupni okvir za blažitev obalne erozije in obnovo plaž z izvajanjem skladnega sklopa študij, izmenjavo že razvitih tehničnih orodij in oblikovanjem skupnih instrumentov politike. Okvir bo preizkušen na štirih lokacijah, vključno z oceno zgodovinske in prihodnje obalne dinamike, opredelitvijo kazalnikov erozije in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, oceno pritiskov, povezanih s človekom, organizacijo zbranih podatkov v spletnem GIS, uporabo orodij za modeliranje in oceno vrste scenarijev ukrepanja za obvladovanje sedanje in prihodnje obalne erozije.