Baltsko morje

Države regije

Območje sodelovanja Baltskega morja se razteza od osrednjih delov Evrope do njenega najsevernejšega obrobja. Področje sodelovanja za obdobje 2021–2027 vključuje skoraj celotno ozemlje prejšnjega programa Interreg (Danska, Estonija, Finska, severna Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Švedska in Norveška), razen prej vključenih območij Rusije*, Belorusije* in severnih ozemelj Norveške.

*Od 8. marca 2022 je nadnacionalno sodelovanje z Rusijo in Belorusijo prekinjeno.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Cilj programa Interreg za regijo Baltskega morja (2021–2027), ki ga je 2. junija 2022 odobrila Evropska komisija, je z nadnacionalnim sodelovanjem v praksi uvesti inovativne rešitve, ki so pametne za vodo in podnebno nevtralne. Program za regijo Baltskega morja je bil osredotočen na štiri prednostne naloge:

1. Inovativne družbe
2. Društva, ki pametno ravnajo z vodo
3. Podnebno ozaveščene družbe
4. Upravljanje sodelovanja

Prilagajanje podnebnim spremembam je delno zajeto v prednostni nalogi 2 (družbe s pametno porabo vode) in z njo povezanih ciljih „trajnostne vode“ in „modro gospodarstvo“. Program dejansko podpira ukrepe, ki izboljšujejo prakse gospodarjenja z vodo za zmanjšanje tveganj onesnaževanja vode, ki ga še poslabšujejo podnebne spremembe, ter ukrepe za krepitev odpornosti podjetij modrega gospodarstva.

Poleg tega v okviru prednostne naloge 3 ukrepi, ki spodbujajo energetski prehod in pametno zeleno mobilnost, čeprav so večinoma usmerjeni v blažitev podnebnih sprememb, ponujajo tudi ustrezne priložnosti za prilagajanje. Njihov cilj je reševanje vprašanj, kot so varčevanje z viri v smislu energetske učinkovitosti in trajnostnih načinov prevoza.

Program podpira tudi ukrepe, s katerimi se izvajajo in krepijo dejavnosti upravljanja in komuniciranja iz strategije EU za regijo Baltskega morja. V okviru prednostne naloge 4 lahko ti ukrepi olajšajo politične razprave in sprožijo medsektorske spremembe politike, da se dosežejo cilji strategije.

Podpora za izvajanje makroregionalne strategije EU je bila zagotovljena že s prejšnjim programom Interreg za regijo Baltskega morja (2014–2020), ki je bil osredotočen na naslednje štiri prednostne naloge:

1. zmogljivost za inovacije;
2. učinkovito upravljanje naravnih virov;
3. trajnostni promet;
4. Institucionalne zmogljivosti za makroregionalno sodelovanje.

Podnebne spremembe so bile obravnavane v okviru prednostne naloge 2, saj so pomembne za več vprašanj, ki so bila vključena v to prednostno nalogo, kot so upravljanje voda, onesnaževanje in evtrofikacija, energijska trajnost in učinkovitost ter modra rast. Podnebne spremembe in trajnostni razvoj so bili vključeni kot eno od horizontalnih načel, ki jih je potrdil program.

2.     Strategije za makroregije

Cilj strategije EU za regijo Baltskega morja (EUSBSR) je okrepiti sodelovanje v regiji Baltskega morja, da bi spodbudili bolj uravnotežen razvoj na tem območju, prispevali k glavnim politikam EU in okrepili povezovanje v regiji. Strategiji EU za regijo Baltskega morja je priložen akcijski načrt, ki se redno pregleduje. Strategija je usklajena z evropskim zelenim dogovorom in ciljem, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna. V zvezi s tem so vsi ukrepi, ki obravnavajo podnebne spremembe in spodbujajo trajnostni razvoj, vključeni v strategijo kot celoto. „Rešimo morje“, „Povežimo regijo“ in „Povežimo blaginjo“ so trije glavni cilji strategije, „Prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in obvladovanje tveganj“ pa je eden od devetih podciljev iz akcijskega načrta iz leta 2021. Zaradi svoje medsektorske narave in vse večjega pomena so vidiki podnebnih sprememb vključeni kot bistveni element v vseh 14 področij politike, opredeljenih v načrtu.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Države, ki so del regije, so z izjemo Norveške tudi pogodbenice Helsinške konvencije, tj. „Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltskega morja“, ki poleg tega vključuje Belorusijo, ki trenutno ni vključena v program Interreg za regijo Baltskega morja. Cilj konvencije je z medvladnim sodelovanjem zaščititi morsko okolje Baltskega morja pred vsemi viri onesnaževanja. Zajema celotno območje Baltskega morja, vključno s celinskimi vodami, morsko vodo in morskim dnom. Konvencijo ureja Komisija za varstvo morskega okolja Baltika (HELCOM), ki ima številne pobude, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam. Te pobude vključujejo redne regionalne ocene podnebnih sprememb in njihovih posledic za Baltsko morje. EN-CLIME je skupna strokovna mreža HELCOM in Baltic Earth, ustanovljena leta 2018, ki deluje kot usklajevalni okvir in platforma za vprašanja, povezana z neposrednimi in posrednimi učinki podnebnih sprememb na okolje Baltskega morja. Mreža strokovnjakov zagotavlja strokovno znanje za tesnejši dialog z oblikovalci politik. Informativni pregled o podnebnih spremembah v Baltskem morju za leto 2021, ki ga je pripravila ta mreža, oblikovalcem politik zagotavlja povzetek najnovejših znanstvenih spoznanj o tem, kako podnebne spremembe trenutno vplivajo na Baltsko morje in kako naj bi se razvijale v prihodnosti.

Komisija za Baltsko morje v okviru Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR) spodbuja močno vlogo regij članic pri oblikovanju in izvajanju makroregionalne strategije EU za regijo Baltskega morja ter upravljanju na več ravneh pri doseganju njenih treh ciljev. Podnebne spremembe posebej obravnava delovna skupina Energy & Climate.

Svet baltskih držav (CBSS) je politični forum za medvladno sodelovanje v regiji Baltskega morja. Vključuje 11 držav članic (od tega jih je 8 tudi članic strategije EU za regijo Baltskega morja) in Evropsko unijo. Ustanovljen je bil leta 1992, njegov namen pa je bil predvsem podpreti prehod regije Baltskega morja v novo mednarodno okolje po koncu hladne vojne. Njena trenutna naloga je podpirati „globalno perspektivo regionalnih problemov“. Tako mednarodne pogodbe, med drugim cilje ZN za trajnostni razvoj, Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč in strategijo EU za regijo Baltskega morja, pretvarja v regionalne ukrepe na terenu. Med letoma 2016 in 2021 je usklajeval horizontalne ukrepe za podnebje iz strategije EU za regijo Baltskega morja. Od januarja 2021 je bilo podnebje vključeno v vsa področja politike strategije EU za regijo Baltskega morja. CBSS še naprej spodbuja in olajšuje politični dialog o podnebnih vprašanjih na več ravneh, ki vključuje nacionalne in lokalne organe, poslovno in raziskovalno skupnost, mladinske organizacije ter druge vsebaltske akterje.

Zvezabaltskih mest(UBC) je vodilna mreža mest v regiji Baltskega morja. Komisija za trajnostna mesta je dejavna na področju „podnebne spremembe“, katerega cilj je okrepiti sodelovanje in mreženje na lokalni ravni. . Komisija podpira lokalne oblasti pri njihovem podnebnem delu in mestom, ki so člani UBC, ponuja usposabljanja o celostnem upravljanju za lokalni odziv na podnebne spremembe. Omogoča tudi lažjo izmenjavo izkušenj v zvezi z izvajanjem zavez Konvencije županov.

Od leta 2016 potekajo letne okrogle mize platforme za dialog o podnebni politiki v regiji Baltskega morja, ki so posebej namenjene prilagajanju podnebnim spremembam. Sodelovali so predstavniki ministrstev, vladnih agencij, podjetij, akademskih krogov in panbaltskih organizacij, med drugim HELCOM, CPMR in UBC.

4.     Strategije in načrti prilagajanja

V okviru projekta Baltadapt, ki je bil financiran v okviru programa INTERREG IV B za Baltsko morje 2007–2013, je bila pripravljena strategija prilagajanja za regijo, ki so jo spremljale smernice in nezavezujoč akcijski načrt. Na političnem srečanju CBSS na visoki ravni leta 2014 je bila potrjena strategija prilagajanja iz dokumenta „Sklep Sveta baltskih držav o pregledu dolgoročnih prednostnih nalog CBSS“. Baltadaptska strategija za prilagajanje podnebnim spremembam za regijo Baltskega morja je eden redkih primerov nadnacionalnih strategij prilagajanja v Evropi. Namen strategije je dopolniti nacionalne in podnacionalne procese prilagajanja v regiji Baltskega morja, zlasti z izboljšanjem usklajevanja med ravnmi in sektorji z izmenjavo informacij in razvojem omrežij.

Poleg tega akcijski načrt iz leta 2021, ki dopolnjuje strategijo EU za regijo Baltskega morja, zajema 14 področij politike, ki skupaj zajemajo 44 ukrepov. Vidiki podnebnih sprememb (kot sodelovanje s sosednjimi državami, ki niso članice EU) so zaradi svoje medsektorske narave in vse večjega pomena vključeni kot bistveni elementi v vseh 14 področij politike.

Akcijski načrt za Baltsko morje, kiso ga pogodbenice HELCOM sprejeleleta 2007 in posodobile leta 2021, je strateški program ukrepov in dejavnosti HELCOM za doseganje dobrega okoljskega stanja Baltskega morja. Podnebne spremembe so v načrtu obravnavane kot medsektorsko vprašanje. Več ukrepov, namenjenih krepitvi splošne odpornosti Baltskega morja, je namenjenih izboljšanju njegove sposobnosti odzivanja na učinke podnebnih sprememb.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Projekti, ki so obravnavali prilagajanje podnebnim spremembam v okviru programa INTERREG VB za Baltsko morje (2014–2020), so bili financirani v okviru prednostne naloge 2 – učinkovito upravljanje naravnih virov (projekt NOAH) in 4 – institucionalne zmogljivosti za makroregionalno sodelovanje (platforma CAMS, projekti CASES BSR, CLIMATEALIGNED, WATERMAN SEED). Osredotočajo se na številna vprašanja, vključno z razvojem sinergij med prilagajanjem in blažitvijo v energetskem sektorju, razvojem prilagoditvenih strategij in smernic za občine in zasebna podjetja ter izboljšanjem sistemov upravljanja voda za izboljšanje odpornosti na tveganja ekstremnih dogodkov in poplav.

Cilj projekta platforme CAMS (Sinergije za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev v projektih energijske učinkovitosti za obdobje 2019–2022) je bil pospešiti energetski pregled, program kvalifikacij za prenovo stanovanj ter dialog o politikah za sinergije za blažitev in prilagajanje v prenovi stanovanj in storitvenem sektorju. Ukrepi za energijsko učinkovitost stavb so priznani kot rešitve, ki obravnavajo nekatere ranljivosti za vplive podnebnih sprememb in tudi preprečujejo povečano povpraševanje po energiji. Platforma CAMS zagotavlja dostop do podatkov pilotnih energetskih pregledov stavb in prostorov, pripravljenih v regiji Baltskega morja v obdobju 2020–2021.

Projekt CASES BSR (podpora prilagajanju podnebnim spremembam za podjetja v regiji Baltskega morja, 2020–2021) obravnava vprašanje, kako podnebne spremembe vplivajo na mala in srednja podjetja (MSP) ter vse večje potrebe po sprejetju strategij prilagajanja podnebnim spremembam za dolgoročno trajnost. V okviru projekta je bilo preučeno, kako različne vrste MSP trenutno upravljajo to vprašanje v regiji Baltskega morja, da bi se opredelile najpomembnejše potrebe MSP po podpori.

Cilj projekta CLIMATEALIGNED (Climate-aligned budgeting at municipalities, 2020-2021) je zagotoviti koncept smernic za občine, v katerih se lahko odločitve o proračunu preučijo z vidika pomena za podnebje v daljšem časovnem obdobju. Namen tega koncepta je bolj sistematično podpreti odločitve o načrtovanju in proračunske predloge v smislu njihovega pomena za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Projekt WATERMAN SEED (podnebno odporno upravljanje odpadnih voda in podtalnice ter upravljanje podtalnice s krožnimi pristopi, 2020–2021) razvija in spodbuja krožne pristope za zmanjšanje odtoka hranil in nevarnih snovi v površinske vode, podtalnico in Baltsko morje. Projekt se osredotoča na ukrepe za povečanje zadrževanja vode in ponovne uporabe vode iz čistilnih naprav za odpadne vode. Ti ukrepi povečujejo odpornost lokalnih sistemov oskrbe z vodo v regiji Baltskega morja, ki bi jih lahko prizadele podnebne spremembe.

Projekt NOAH (Zaščita Baltskega morja pred razlitji neprečiščenih odpadnih voda med poplavami na mestnih območjih, 2019–2021) izboljšuje prostorsko načrtovanje ter delovanje sistemov odvajanja in odvajanja padavinskih voda v mestih. Cilj navedenih ukrepov je zmanjšati onesnaževanje, ki ga povzročajo ekstremni vremenski pojavi, kot so močno deževje in poplave, ki jih podnebne spremembe še zaostrujejo. Projekt je združil devet mest in vodovodnih podjetij, sedem akademskih in raziskovalnih ustanov ter dve krovni organizaciji iz šestih držav ob Baltskem morju, da bi združili moči pri oblikovanju koncepta celostnega načrtovanja, ki združuje upravljanje meteornih voda s prostorskim načrtovanjem. Temu sledi razvoj pametnih drenažnih sistemov, da bi obstoječi obrati postali odporni na vplive podnebnih sprememb.

Upravljanje voda ob neurjih se je izvajalo tudi v okviru vodilnega projekta strategije EU za regijo Baltskega morja iWater (integrirano upravljanje voda ob neurjih), ki je potekal od leta 2015 do leta 2018 v okviru programa INTERREG V A za osrednje Baltsko morje za obdobje 2014–2020. Vključuje znaten del osrednjega Baltskega morja na območju sodelovanja (ki ga sestavljajo deli Finske, Švedske, Estonije in Latvije). Cilj projekta je bil izboljšati prakse urbanističnega načrtovanja v mestih regije Baltskega morja z razvojem celovitega sistema upravljanja meteornih voda. V okviru projekta je bil pripravljen celovit nabor orodij za upravljanje meteornih voda, ki zagotavlja splošne in podrobne informacije o pristopih k upravljanju meteornih voda v mestih.