Črnomorski bazen (NEXT)

Države regije

Bolgarija, Gruzija, Grčija, Republika Moldavija, Romunija, Turčija in Ukrajina.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Okvir sodelovanja programa Interreg NEXT za črnomorski bazen (NEXT – Črnomorski bazen, 2021–2027), odobren leta 2023, izhaja iz prejšnjih okvirov sodelovanja, ki se izvajajo v tej regiji, in sicer programa ENPI za čezmejno sodelovanje za črnomorski bazen za obdobje 2007–2013 in programa ENI za čezmejno sodelovanje za črnomorski bazen za obdobje 2014–2020.

V okviru kohezijske politike Evropske unije bo program Interreg NEXT za črnomorski bazen podpiral sodelovanje med regijami in državami na tem področju do konca leta 2027. Program spada v sklop B „Nadnacionalno sodelovanje“ v okviru zunanje razsežnosti programa Interreg. Njegov skupni proračun znaša 72,28 milijona evrov. Euro, ki temelji na podpori ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), NDICI – Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje) in IPA (Instrument za predpristopno pomoč).

Splošni cilj programa je nadaljnja poglobitev čezmejnega sodelovanja na območju Črnega morja z osredotočanjem na:

• razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti območja,

• prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja nesreč ter
• varstvo in ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture.

Poudarek na boju proti podnebnim spremembam je izražen tako v smislu ciljev blažitve kot prilagajanja. Program predvideva „bolj zeleno, nizkoogljično Evropo, ki prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom in je odporna s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj ter trajnostno mobilnost v mestih“. Namen programa je zlasti spodbujati „prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganja nesreč in odpornost nanje, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov ter krepitvi varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja“.

2.     Strategije za makroregije

Dve drugi nadnacionalni regiji se delno prekrivata z regijo Črnega morja: Podonavje (vključno z Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino in Republiko Moldavijo) ter Ukrajina in Republika Moldavija) in Sredozemlje (vključno z Bolgarijo). Obe pobudi za nadnacionalno sodelovanje vključujeta ukrepe na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Obalno in morsko okolje Črnega morja varuje Bukareška konvencija o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem, ki so jo leta 1992 podpisale Rusija, Turčija, Ukrajina, Gruzija, Bolgarija in Romunija. Čeprav Konvencija med svojimi prednostnimi nalogami ne omenja prilagajanja podnebnim spremembam, je njen cilj ublažiti več okoljskih problemov, na katere bodo predvidoma negativno vplivale podnebne spremembe, kot sta biotska raznovrstnost in ohranjanje morskih ekosistemov.

Glavni okvir gospodarskega sodelovanja na tem območju je črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC). Organizacija BSEC je decembra 2017 sprejela lastno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki vključuje naslednje prednostne naloge:

• Spodbujanje regionalnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam na celotnem območju BSEC. Ta prednostna naloga je osredotočena predvsem na usklajevanje in izmenjavo znanja in informacij, pomembnih za prilagajanje, med državami članicami BSEC.

• Spodbujanje dodatnega financiranja s prizadevanji za učinkovite fiduciarne standarde in mobilizacijo partnerjev za oblikovanje projektov za odzivanje na podnebne spremembe. 
• Olajšanje dialoga in partnerstva ter ozaveščanje javnosti za pomoč pri krepitvi odpornosti družbe proti podnebnim spremembam in krepitvi zelenega gospodarstva.
• Spodbujati razvoj institucionalnih zmogljivosti na področju podnebnih sprememb v institucijah po vsej regiji.

Poleg tega je črnomorski bazen zajet v skupni pomorski agendi za Črno morje, ki je bila potrjena maja 2019. Sporazum o kritičnih surovinah za Črno morje podpira varstvo morskih ekosistemov in trajnostnost modrega gospodarstva na tem območju.

Med posebnimi cilji svojih znanstvenih stebrov črnomorska strateška agenda za raziskave in inovacije (SRIA) spodbuja raziskave, ki zagotavljajo novo znanje za ublažitev vplivov svetovnih podnebnih sprememb in antropogenih stresorjev.

4.      Strategije in načrti prilagajanja

Na ravni Črnega morja niso bile izdane nobene strategije in načrti za prilagajanje. Vendar je v programskem dokumentu programa INTERREG predlaganih več strateških prednostnih nalog za projekte, ki naj bi se financirali na področju prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer:

1. Spodbujanje inovacij za izboljšana orodja za pametno opazovanje, spremljanje in natančno okoljsko napovedovanje.
2. Ukrepi za preprečevanje in ublažitev vplivov podnebnih sprememb na črnomorsko regijo, vključno s kakovostjo in količino vode
3. Obravnavanje nevarnosti za okolje: obalna erozija, zemeljski plazovi, dvig morske gladine, ekstremni pojavi, neavtohtone vrste, invazivne tujerodne vrste, poplave in suša v povezavi s podnebnimi spremembami
4. Razvoj in izboljšanje mehanizmov spremljanja in zgodnjega opozarjanja v primeru naravnih nesreč in/ali nesreč, ki jih povzroči človek
5. Razvoj in izvajanje ukrepov za zeleno okrevanje, ki prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam na območju Črnega morja na podlagi pridobljenih izkušenj in dobrih praks

Primeri projektov čezmejnega sodelovanja v okviru programa evropskega instrumenta sosedstva, financiranih v obdobju 2014–2020

Novi projekti v okviru Interreg Next-Black Sea Basin se še vedno razvijajo. Ustrezni projekti, financirani v okviru prejšnjega programa, in sicer programa čezmejnega sodelovanja na območju Črnega morja v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020, so opisani v nadaljevanju.

AGREEN (Čezmejno zavezništvo za podnebno pametno in zeleno kmetijstvo na območju Črnega morja, 2020–2023) temelji na konceptu podnebno pametnega kmetijstva, tj. pristopu, ki prispeva k celostnim ukrepom za preoblikovanje kmetijskih sistemov, podpira inovacije in zagotavlja prehransko varnost v spreminjajočem se podnebju. Poslanstvo projekta je „vzpostavljanje skladnosti v okviru ukrepov, sprejetih proti podnebnim spremembam, ter ponovna vzpostavitev okoljske stabilnosti, gospodarske in prehranske varnosti za prihodnje generacije“. Projektni partnerji imajo sedež v Bolgariji, Romuniji, Turčiji, Gruziji, Armeniji in Grčiji.

COPREVENT (Sodelovanje za preprečevanje nesreč in okoljsko spremljanje v Baltskem morju, 2021–2023) se ukvarja s preprečevanjem poplav in gozdnih požarov ter zmanjševanjem škode, vključuje pa partnerje iz Bulgarija, Grčije, Republike Moldavije in Turčije.

IASON (Invasive Alien Species Observatory and Network Development for the Assessment of Climate Change Impacts in Black Sea Deltaic Protected Areas, 2020-2023) obravnava oceno podnebnih tveganj za biotsko raznovrstnost in ekosisteme v rečnih deltah v regiji. Projektni partnerji imajo sedež v Ukrajini, Romuniji, Turčiji, Gruziji in Grčiji.

Projekt HYDROECONEX (Creating a system of innovative crossborderary monitoring of the transformations of the Black Sea river ecosystems under the impact of hydropower development and climate change, 2018-2021) se je ukvarjal z razvojem skupnega pristopa k sistemu spremljanja rečnih ekosistemov ob prisotnosti hidroenergetskih infrastruktur v spreminjajočem se podnebju in z razvojem strategije za dvostransko sodelovanje na področju voda pri skupnem spremljanju čezmejnih rek ob prisotnosti hidroenergije. Projektni partnerji so imeli sedež v Romuniji, Republiki Moldaviji in Ukrajini.