Srednja Evropa

Države regije

Območje sodelovanja Srednje Evrope zajema obsežno ozemlje od južnega območja, ki meji na Jadransko morje, do severnega območja, ki meji na Baltsko morje. Področje sodelovanja za obdobje 2021–2027 v veliki meri sovpada s celotno razširitvijo prejšnjega programa Interreg, ki zajema celotno območje sedmih držav članic EU (Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije), osrednje in vzhodne regije Nemčije (zdaj vključuje tudi regijo Braunschweig) ter severne regije Italije. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Cilj programa INTERREG V B je spodbujati čezmejno sodelovanje, da bi srednjeevropska mesta in regije postali boljši kraji za življenje in delo.

Program za obdobje 2021–2027 priznava, da je Srednja Evropa v času prehoda. Njene regije in mesta se soočajo s številnimi izzivi (vključno s podnebnimi spremembami), ki ne poznajo meja in jih ni mogoče rešiti sami. Vizija programa je združena srednja Evropa, ki sodeluje, da bi postala pametnejša, bolj zelena in bolje povezana. Financira nadnacionalne projekte, ki razvijajo, preskušajo in izvajajo rešitve, ki so nujno potrebne, da bi Srednja Evropa postala odpornejša in privlačnejša.

Pričakuje se, da bo program dosegel:

• boljši razvoj politik, učenje in spremembe;
• povečanje znanja in zmogljivosti, vključno s prenosom in izmenjavo znanja;
• bolje usklajeno sodelovanje in okrepljeno upravljanje na različnih ravneh;
• zmanjšane ovire;
• nove ali boljše storitve;
• sprememba vedenja;
• Finančni vzvod javnih in zasebnih sredstev, vključno s pripravo na nadaljnje naložbe.

Program se osredotoča na štiri prednostne naloge:

• Sodelovanje za pametnejšo Srednjo Evropo
• Sodelovanje za bolj zeleno Srednjo Evropo
• Sodelovanje za bolj povezano srednjo Evropo
• Izboljšanje upravljanja za sodelovanje v srednji Evropi.

Prilagajanje podnebnim spremembam je zlasti obravnavano v prednostni nalogi 2 v okviru posebnega cilja: „Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja tveganja nesreč in pripravljenosti nanje ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih“. Pričakuje se, da bodo ukrepi nadnacionalnega sodelovanja v okviru tega cilja dosegli večje zmogljivosti za izboljšanje odpornosti in pravočasno preprečevanje neugodnih vplivov podnebnih sprememb v srednji Evropi. Izboljšale bodo tudi usklajevanje prilagoditvenih ukrepov in dajale prednost uvajanju novih rešitev, ki so bile preskušene in prikazane v pilotnih ukrepih. Prilagajanje podnebnim spremembam bo koristilo tudi ukrepom, razvitim v skladu s prednostno nalogo 1, katere cilj je izboljšati in posodobiti znanja in spretnosti ljudi na lokalni ravni, in prednostno nalogo 4, katere cilj je izboljšati večsektorske procese upravljanja na vseh teritorialnih ravneh. Ukrepi, sprejeti za izpolnitev obeh ciljev, bodo izboljšali pogoje, ki omogočajo soočanje s skupnimi izzivi regij, kot so podnebne spremembe.

V obdobju 2014–2020 je bilo prilagajanje podnebnim spremembam obravnavano kot ena od več z okoljem povezanih podtem v okviru prednostne naloge 3 programa (Naravni in kulturni viri za trajnostno rast v regiji). Natančneje je bil zajet v cilju izboljšanja zmogljivosti celostnega okoljskega upravljanja za varstvo in trajnostno rabo naravne dediščine in virov. Poleg tega je bila ranljivost mestnih območij zaradi podnebnih sprememb opredeljena kot težava v okviru dodatnega cilja „izboljšanje okoljskega upravljanja funkcionalnih mestnih območij, da bi postala prijetnejša za življenje“. Nazadnje, prilagajanje je bilo del horizontalnih načel programa, zlasti „trajnostnega razvoja“, ki vključuje ukrepe za upoštevanje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter preprečevanja in obvladovanja tveganj.

2.     Strategije za makroregije

Program Interreg Srednja Evropa ima pomembno povezovalno vlogo med štirimi makroregionalnimi strategijami EU, in sicer strategijo EU za podonavsko regijo, strategijo EU za alpsko regijo, strategijo EU za jadransko-jonsko regijo in strategijo EU za regijo Baltskega morja. Regija Srednje Evrope deli dele svojega območja sodelovanja z vsemi, ki se na različne načine ukvarjajo s prilagajanjem podnebnim spremembam v svojih programih transnacionalnega sodelovanja (glej strani Climate-ADAPT o Donavi, alpskem prostoru, jadransko-jonski regiji in regiji Baltskega morja).

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Regija Srednje Evrope se delno prekriva z območjem Karpatske konvencije in Konvencije o varstvu reke Donave, ki sta skoraj v celoti vključeni v nadnacionalno regijo Donave.

Karpatska konvencija je podregionalna pogodba za spodbujanje trajnostnega razvoja in zaščite karpatske regije. Maja 2003 jo je podpisalo sedem karpatskih držav (od katerih so štiri del nadnacionalne regije Srednje Evrope). Na petem zasedanju Konference pogodbenic Karpatske konvencije (COP5, 2017) je bila sprejeta sprememba Karpatske konvencije z vključitvijo novega člena 12a o podnebnih spremembah. Pogodbenice poziva, naj izvajajo politike, namenjene blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v vseh sektorjih, ki so pomembni za Konvencijo. Zato je bila oblikovana dolgoročna vizija za karpatsko območje do leta 2030, da bi „okrepili skupna prizadevanja za podnebno nevtralno pot, ki bo omogočila trajnostni razvoj Karpatov, odporen na podnebne spremembe“.

Konvencija o varstvu reke Donave (DRPC) je splošni pravni instrument za sodelovanje pri čezmejnem upravljanju voda v porečju Donave. Štirinajst držav (od katerih jih je sedem tudi del nadnacionalne regije Srednje Evrope) in Evropska unija so se zavezale k izvajanju te konvencije. Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (InternationalCommission for the Protection of the Danube River – ICPDR)je nadnacionalni organ, ki je bil ustanovljen za izvajanje Konvencije o varstvu reke Donave.  ICPDR si prizadeva za trajnostno obvladovanje poplavne ogroženosti. Strokovna skupina za varstvo pred poplavamipodpiraizvajanje akcijskega programa za trajnostno varstvo pred poplavami v porečju Donave. Pomaga tudi pri izvajanju dejavnosti, povezanih z izvajanjem direktive EU o poplavah, kot je priprava kart poplavne nevarnosti in ogroženosti ter načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti v porečju Donave.

Srednjeevropska pobuda je regionalni medvladni forum 17 držav članic iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Vključuje vse države srednjeevropske nadnacionalne regije EU. Z regionalnim sodelovanjem spodbuja evropsko povezovanje in trajnostni razvoj. Delo v okviru pobude CEI je osredotočeno na doseganje dveh glavnih ciljev: Green Growth & Just Societies (Zelena rast in amp; Pravične družbe). Krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam je vključena med cilje akcijskega načrta za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru cilja 1 „spodbujanje zelene rasti“.

4.     Strategije in načrti prilagajanja

Obstoječe nadnacionalne in čezmejne strategije in načrti, ki obravnavajo vprašanja prilagajanja, pomembna za dele srednjeevropske regije, se osredotočajo predvsem na obvladovanje vodnih virov in poplavne ogroženosti v Podonavju. Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR) ter pomen načrta upravljanja povodja Donave (načrt DRBM) in načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti Donave (načrt DFRM) za prilagajanje so opisani v podonavskem odseku nadnacionalne regije Climate-ADAPT.

Za karpatsko območje, ki je posebna regija Srednje Evrope, akcijski načrt iz leta 2020, ki spremlja dolgoročno vizijo do leta 2030 „za boj proti podnebnim spremembam v Karpatih“, določa konkretne dejavnosti in mejnike za doseganje strateških ciljev in z njimi povezanih ciljnih vrednosti vizije. Akcijski načrt zagotavlja splošne smernice za delovno skupino za podnebne spremembe (ustanovljeno v okviru Karpatske konvencije) in s tem povezane delovne načrte.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Primeri projektov, financiranih iz programa Srednja Evropa za obdobje 2014–2020, ki obravnavajo prilagajanje podnebnim spremembam, so navedeni v nadaljevanju. Osredotočajo se predvsem na upravljanje voda in zmanjševanje tveganja nesreč (pred poplavami, močnim deževjem, sušami) ter na zaščito kulturne dediščine pred učinki podnebnih sprememb.

V okviru projekta RAINMAN (Integrated Heavy Rain Risk Management) (2017–2020) so bile v odziv na vse večji problemski pritisk v regiji zaradi vse pogostejših in intenzivnejših lokalnih ekstremnih padavin zbrane razpoložljive informacije o obvladovanju tveganja močnega deževja ter razvita orodja in inovativne metode, ki so usmerjeni v prakso. Zbirka orodij RAINMAN je bila dostavljena kot končni rezultat projekta. Zbirka orodij je informacijska platforma, ki občinam ter lokalnim in regionalnim deležnikom pomaga pri ukrepanju proti močnemu deževju. Ponuja ključna dejstva, orodja za obvladovanje tveganih situacij in dobre prakse.

Projekt PROLINE-CE (Efficient Practices of Land Use Management Integrating Water Resources Protection and Non-structural Flood Mitigation Experiences) (2016–2019), v katerega so bili vključeni partnerji iz sedmih držav srednjeevropske regije, je bil namenjen izboljšanju varstva virov pitne vode ter zaščite regij pred poplavami in sušami v okviru celostnega pristopa k upravljanju rabe zemljišč ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Najboljše prakse upravljanja so bile preizkušene na pilotnih območjih regije, njihovo sprejetje s strani deležnikov in strokovnjakov pa je bilo ocenjeno. Transnational Guide towards an Optimal WAter REgime (GOWARE) je bil zasnovan kot orodje za podporo odločanju, ki omogoča izbiro najboljših praks upravljanja za izboljšanje zaščite pitne vode in zmanjšanje poplavne ogroženosti. DriFLU Charta (Pivna voda/poplave/raba zemljišč), akt o skupni izjavi, ki so ga podpisali pomembni predstavniki vsake partnerske države, čeprav ni pravno zavezujoč, je izjava o nameri, da se zagotovijo priporočila za skupne politike in ukrepe na področju varstva pitne vode in s tem povezanega blaženja poplav/suš na programskem območju Srednje Evrope.

ProjektDEEPWATER-CE (2019-2022) je namenjen razvoju integriranih zmogljivosti okoljskega upravljanja odgovornih javnih akterjev Srednje Evrope za oblikovanje skupne strategije upravljanja vodnih virov. Vključuje zadrževanje odvečne vode iz obdobij močnega deževja, ki se lahko uporabi za obnavljanje podtalnice. Pilotne študije v štirih državah (Poljska, Madžarska, Slovaška, Hrvaška) omogočajo oceno razpoložljivih upravljanih rešitev za polnjenje vodonosnikov za izboljšanje in povečanje virov podzemne vode. V okviru projekta, ki temelji na rezultatih ustreznih prejšnjih projektov sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, se preučujejo rešitve za izčrpavanje virov pitne vode ter vse pogostejše močno deževje in poplave, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

S podobnim poudarkom projekt TEACHER-CE (Skupna prizadevanja za povečanje prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam v Srednji Evropi, 2020–2022) obravnava potrebo po boljšem usklajevanju obvladovanja tveganj v Srednji Evropi. Tako želi povezati in uskladiti rezultate predhodno financiranih projektov INTERREG, Obzorje 2020 in Life. Glavni rezultat projekta je zbirka orodij TEACHER-CE, ki se osredotoča na podnebno odporno upravljanje vprašanj, povezanih z vodo, kot so poplave, močno deževje in preprečevanje tveganja suše, majhni ukrepi za zadrževanje vode in varstvo vodnih virov s trajnostnim upravljanjem rabe zemljišč. Zbirka orodij se preskuša in preverja v devetih pilotnih ukrepih v osmih državah osrednje regije.

Glavni cilj projekta FramWat (Okvir za izboljšanje vodne bilance in blaženje hranil z uporabo majhnih ukrepov za zadrževanje vode, 2017–2020) je bil okrepiti regionalni skupni okvir za poplave, suše in blaženje onesnaževanja. To bi bilo treba doseči s sistematičnim povečanjem zmogljivosti zaščite krajine z uporabo pristopa, ki temelji na naravnih rešitvah, in majhnih ukrepov za zadrževanje vode. Rezultati projekta so vključevali Praktične smernice za načrtovanje ukrepov za naravno in majhno zadrževanje vode, sistem za podporo odločanju pri načrtovanju ukrepov za naravno (majhno) zadrževanje vode in šest akcijskih načrtov za pilotna zajetja, vključena v projekt.

Projekt (Ocena tveganja in trajnostna zaščita kulturne dediščine v spreminjajočem se okolju, 2017–2020) je prispeval k izboljšanju zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja za ublažitev vplivov podnebnih sprememb in naravnih nesreč (poplav in močnega deževja) na območja, strukture in artefakte kulturne dediščine. Projekt je zagotovil spletno GIS orodje za kartiranje tveganj, orodje za podporo odločanju za analizo kritičnih vprašanj, ki določajo ranljivost kulturne dediščine, in priročnik v podporo oblikovalcem politik in odločevalcem dobrih in slabih praks za upravljanje ogrožene kulturne dediščine. Ugotovitve projekta ProteCHt2save in samega spletnega orodja GIS so nadalje razvite v novem nadaljevalnem projektu, projektu STRENCH (STRENgthening resilience of Cultural Heritage at risk in a changing environment through proactive transnational cooperation, 2020-2022).

Drugi projekti, ki pomembno vplivajo na srednjeevropsko regijo, se financirajo iz programa Interreg Podonavje in so opisani na spletni strani Podonavja.