Podonavje

Države regije

Podonavsko območje sodelovanja se razteza od Schwarzwalda (Nemčija) do Črnega morja (Romunija-Ukrajina-Moldavija) in zajema celotno povodje Donave. Področje sodelovanja za obdobje 2021–2027 sovpada s prejšnjim programskim obdobjem (2014–2020) in vključuje: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, jugovzhodne zvezne dežele Baden-Württemberg in Bavarska v Nemčiji, na Madžarskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji ter Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Srbija in štiri ukrajinske province. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Program Interreg Podonavje za obdobje 2021–2027 je bil sprejet 29.^novembra 2022. Program Interreg za Podonavje spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Podonavju s povezovanjem politik na izbranih področjih.

Program za obdobje 2021–2027 se osredotoča na štiri prednostne naloge:

• Prednostna naloga 1: Konkurenčnejša in pametnejša Podonavje
• Prednostna naloga 2 Bolj zelena, nizkoogljična Podonavje
• Prednostna naloga 3: Bolj socialna Podonavje
• Prednostna naloga 4: Boljše upravljanje sodelovanja v Podonavju.

Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč se obravnavata predvsem v okviru prednostne naloge 2 in posebej v okviru specifičnega cilja 2.4 (spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornost ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih). Pri podprtih projektih se upoštevajo obstoječi mehanizmi in rešitve, da se pridobijo sinergije in prepreči podvajanje prizadevanj. Pričakuje se, da bodo ukrepi nadnacionalnega sodelovanja ustvarili bolje pripravljeno in odpornejšo družbo, gospodarstvo in naravo. Kar zadeva vprašanja biotske raznovrstnosti, se pričakuje, da bodo nadaljnji nadnacionalni ukrepi prinesli rezultate v okviru specifičnega cilja 2.7 (izboljšanje varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja). V zvezi s tem se program zavzema za usklajene in usklajene ukrepe v nadnacionalno pomembnih ekoloških regijah, ki zagotavljajo odpornost na podnebne spremembe in prilagajanje nanje, da bi se zmanjšali njihovi vplivi na biotsko raznovrstnost.

V programskem obdobju 2014–2020 je program Interreg za Podonavje obravnaval izzive, povezane s podnebnimi spremembami, predvsem v okviru nadnacionalnega upravljanja voda, obvladovanja poplav in s tem povezanega obvladovanja tveganja. Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč sta bila izrecno obravnavana v okviru prednostne naloge 2, ki ustreza tematskemu cilju programa „okolje in učinkovita raba virov“ (tematski cilj 6).

2.     Strategije za makroregije

Strategija EU za Podonavje, ki jo je Evropska komisija sprejela decembra 2010, Evropski svet pa potrdil leta 2011, je makroregionalna strategija, ki so jo skupaj razvili Evropska komisija, podonavske države in deležniki, da bi skupaj obravnavali skupne izzive. Namen strategije je ustvariti sinergije in usklajevanje med obstoječimi politikami in pobudami, ki se izvajajo v Podonavju.

Revidirani akcijski načrt EU (2020) za strategijo EU za Podonavje ima tri glavne cilje: posodobiti in racionalizirati ukrepe, navedene v prejšnjem akcijskem načrtu za regijo (2010); zagotoviti bolj strateške smernice za izvajanje strategije EU za Podonavje; doseči boljšo združljivost akcijskega načrta strategije EU za Podonavje z drugimi programi in instrumenti financiranja. Načrt opredeljuje portfelj 85 ukrepov za 12 prednostnih področij, opredeljenih v strategiji EU za Podonavje. Vplivi podnebnih sprememb in vprašanja prilagajanja podnebnim spremembam imajo pomembno mesto v okoljskem stebru strategije, ki ga sestavljajo prednostno področje 4 „Obnova in ohranjanje kakovosti voda“ (PA4), prednostno področje 5 „Obvladovanje okoljskih tveganj“ (PA5) in prednostno področje 6 „Ohranjanje biotske raznovrstnosti, krajine ter kakovosti zraka in tal“ (PA6). Med temi ima prednostni ukrep 5 največji pomen za prilagajanje. Akcijski načrt strategije EU za Podonavje spodbuja ukrepe za: predvidevanje regionalnih in lokalnih učinkov podnebnih sprememb za zmanjšanje tveganja nesreč (ukrepi 2, 3, 4, 5, PA5); prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na kakovost in količino vode ter podpiranje pametne rabe vodnih virov (ukrep 6, PA4); ekološka obnova mokrišč, zlasti v delti Donave (ukrep 10, PA6).

Zaradi geografskih prekrivanj z drugimi makroregijami sta za nadnacionalno sodelovanje na področju prilagajanja v Podonavju do neke mere pomembni tudi Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) in Evropska strategija za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR).

3.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Glavni cilj Konvencije o varstvu reke Donave (DRPC) je zagotoviti, da se površinske in podzemne vode v Podonavju upravljajo in uporabljajo trajnostno in pravično. Podpisnice konvencije so se dogovorile, da bodo sodelovale pri temeljnih vprašanjih upravljanja voda. Podnebne spremembe se obravnavajo posredno, med drugim s ciljem ohranjanja, izboljšanja in racionalne rabe površinskih in podzemnih voda ter preventivnih ukrepov za nadzor nevarnosti, ki izhajajo iz nesreč, v katere so vključene poplave. Za usklajevanje izvajanja konvencije je bila ustanovljena Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR). ICPDR si prizadeva za trajnostno obvladovanje poplavne ogroženosti. Strokovna skupina za varstvo pred poplavamipodpiraizvajanje akcijskega programa za trajnostno varstvo pred poplavami v porečju Donave. Podpira tudi dejavnosti, povezane z izvajanjem direktive EU o poplavah, kot je priprava kart poplavne nevarnosti in ogroženosti ter načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti v porečju Donave. Februarja 2021 so ministri držav članic, član Evropske komisije in visoki uradniki kot odgovorni za izvajanje Konvencije o varstvu reke Donave potrdili Deklaracijo o Donavi iz leta 2022– vizija za celostno upravljanje voda v našem skupnem bazenu, ki gradi trajnostno prihodnost v porečju Donave.“ Pozdravlja cilje in ključna sporočila strategije ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2018 ter ponovno potrjuje učinke podnebnih sprememb (suša, pomanjkanje vode, ekstremni hidrološki pojavi in drugi vplivi) kot novo pomembno vprašanje upravljanja voda za povodje Donave.

Za izboljšanje usklajevanja čezmejnih dejavnosti gospodarjenja z vodami – tudi v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in zmanjševanjem tveganja nesreč – v Podonavju sta se ICPDR in EUSDR dogovorili o skupnem dokumentu o sodelovanju in sinergiji za izvajanje EUSDR.

Območje Karpatske konvencije je večinoma vključeno v podonavsko nadnacionalno regijo. Podregionalno pogodbo je leta 2003 podpisalo sedem karpatskih držav (Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Ukrajina). Njen cilj je izboljšati kakovost življenja, okrepiti lokalna gospodarstva in skupnosti ter ohraniti naravne vrednote in kulturno dediščino karpatskega območja. Na petem zasedanju Konference pogodbenic Karpatske konvencije (COP5, 2017) je bila sprejeta sprememba Karpatske konvencije z vključitvijo novega člena o podnebnih spremembah (12a). Pogodbenice poziva, naj izvajajo politike, namenjene blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v vseh sektorjih, ki so pomembni za Konvencijo. Zato je bila oblikovana dolgoročna vizija za karpatsko območje do leta 2030, da bi „okrepili skupna prizadevanja za podnebno nevtralno pot, ki bo omogočila trajnostni razvoj Karpatov, odporen na podnebne spremembe“. Ta vizija, usklajena z izvajanjem člena 12a Karpatske konvencije, je podrobno opisana v sedmih strateških in konkretnih ciljih. Delovna skupina za podnebne spremembe podpira izvajanje Konvencije s posebnim poudarkom na tem členu. Prizadeva si za dolgoročno vizijo do leta 2030 in dejavno spodbuja poti za razvoj, ki bo odporen na podnebne spremembe, v ustreznih sektorjih.

Podrobne informacije, vključno s povezavami do najpomembnejših dokumentov o prilagajanju v karpatskih gorah, zagotavlja sekretariat Karpatske konvencije na podlagi predložitve delovne skupine Konvencije za prilagajanje podnebnim spremembam.

4.     Strategije in načrti prilagajanja

V odziv na Podonavsko deklaracijo je bila decembra 2012 sprejeta strategija ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je bila posodobljena leta 2018. Cilj strategije ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam je zagotoviti smernice za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v postopke načrtovanja ICPDR. Spodbuja ukrepe večstranskega in čezmejnega sodelovanja v okviru prilagajanja podnebnim spremembam ter služi kot referenca za nacionalne oblikovalce politik in druge uradnike. Strategija zagotavlja bazo znanja in strateški okvir za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v vodnem sektorju v izvajanje okvirne direktive EU o vodah in direktive EU o poplavah. Celovita zbirka orodij za morebitne prilagoditvene ukrepe, ki je enostavna za uporabo, uporabnikom omogoča, da pridobijo podrobne informacije o interesnih ukrepih s filtriranjem sektorjev, tipologij ukrepov, časovnega okvira in pomena za okvirno direktivo EU o vodah in direktivo EU o poplavah.

Prilagajanje podnebnim spremembam je vključeno v redne posodobitve načrta upravljanja povodja Donave in načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti Donave. Izvajanje obeh načrtov je sestavni del akcijskega načrta strategije EU za Podonavje.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Projekti, financirani v okviru programa za Podonavje 2014–2020, ki so vsaj posredno obravnavali izzive podnebnih sprememb, se večinoma nanašajo na nadnacionalno upravljanje voda, obvladovanje poplav in s tem povezano obvladovanje tveganja (npr. projekti JOINTISZA, DANUBE FLOODPLAIN, DAREFFORT). Projekt DriDanube je bil osredotočen na obvladovanje suše.

Projekt JOINTISZA (Krepitev sodelovanja med načrtovanjem upravljanja povodij in preprečevanjem poplavne ogroženosti za izboljšanje stanja voda v porečju reke Tise) (2017–2019) je združil partnerje iz petih držav, ki si delijo vode povodja reke Tise, da bi si prizadevali za razvoj posodobljenega načrta celostnega upravljanja povodja reke Tise v okviru izvajanja evropske okvirne direktive o vodah. Dva pilotna ukrepa za upravljanje hidrologije v mestih in obvladovanje suše sta akterjem omogočila razvoj novih pristopov za analizo vplivov podnebnih sprememb na izbranih območjih povodja in soočanje z njimi. V te dejavnosti so bili tesno vključeni koordinatorji ICPDR Tisza Group ter EUSDR PA4 (kakovost vode) in PA5 (okoljska tveganja). Sekretariat Karpatske konvencije je bil pridruženi strateški partner in je deloval kot projektni svetovalec v okviru JOINTISZA o vprašanjih, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Cilj projekta DANUBE FLOODPLAIN (Zmanjšanje poplavne ogroženosti z obnovo poplavnih ravnic vzdolž reke Donave in pritokov, 2018–2020) je bil izboljšati nadnacionalno upravljanje voda in preprečevanje poplavne ogroženosti, hkrati pa čim bolj povečati koristi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Eden glavnih rezultatov projekta je bil spletni tečaj o obnovi poplavnih ravnic. Namenjena sem bila mladim in srednjim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z upravljanjem voda in zmanjševanjem tveganja nesreč, ter študentom. Vsi rezultati projekta so bili shranjeni v spletnem geografskem informacijskem sistemu za poplavno ravnico Donave. Omogoča vizualizacijo aktivnih, potencialnih in nekdanjih poplavnih ravnic, njihovega povpraševanja po obnovi, njihove uspešnosti v primeru največjega izpusta, ekoloških in socialno-ekonomskih značilnosti itd.

Cilj projektaDAREFFORT (Sodelovanje pri okrepljenem napovedovanju poplav v porečju Donave, 2018–2021) je bil vzpostaviti sistem za napovedovanje poplav na podlagi sodelovanja med državami Podonavja. Projekt je izboljšal ocenjevanje napovedovanja, usklajeno izmenjavo podatkov in prenos znanja. V okviru tega projekta so partnerji sodelovali pri zbiranju in obdelavi podatkov, povezanih s poplavami, ter pri skupnem časovnem načrtu za skupno napovedovanje poplav, vključno z izmenjavo rezultatov napovedovanja.

Cilj projekta DriDanube (tveganje suše v Podonavju) (2017–2019) je bil povečati zmogljivost Podonavja za obvladovanje tveganj, povezanih s sušo. Partnerji projekta DriDanube so razvili strategijo za sušo v Podonavju. Namenjen je bil krepitvi zmogljivosti Podonavja za premagovanje skupnih pomanjkljivosti pri spopadanju s sušo, s čimer je pripomogel k prehodu z reaktivnega pristopa k proaktivnemu obvladovanju suše. V okviru projekta DriDanube je bilo razvitih tudi več orodij, ki podpirajo izvajanje proaktivnega obvladovanja suše v državah Podonavja. Drought Watch je interaktivna spletna platforma za napovedovanje sušnih razmer in pomoč pri sprejemanju ustreznih odločitev. Podprla je izvajanje pripravljalnega ukrepa 5 strategije EU za Podonavje o okoljskih tveganjih in prispevala k programu celostnega upravljanja suš za Srednjo in Vzhodno Evropo (IDMP CEE). To je regionalna pobuda, ki podpira razvoj, ocenjevanje in uporabo orodij in politik za obvladovanje tveganja suše v jugovzhodni Evropi, njen cilj pa je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati njene posledice.