Severozahodna Evropa

Države regije

Območje sodelovanja severozahodne Evrope za programsko obdobje Interreg 2021–2027 vključuje sedem držav: celotno ozemlje Irske, Belgije, Luksemburga, Švice in Nizozemske ter dele Francije in Nemčije. Glavne spremembe v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem (2014–2020) so izključitev Združenega kraljestva* in razširitev nadnacionalne regije, ki zajema celotno ozemlje Nizozemske in širše regije Nemčije. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletišču ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Program Interreg VI B za severozahodno Evropo (2021–2027), ki ga je Evropska komisija odobrila 24. avgusta 2022, spodbuja zeleni, pametni in pravični prehod za vsa območja severozahodne Evrope, da bi podprli uravnotežen razvoj in povečali odpornost vseh regij ter povečali njihovo sposobnost za boljše odzivanje na obstoječe in prihodnje izzive. Novi program Interreg pomaga pri podpiranju energetskega in krožnega prehoda regij z izvajanjem in sprejemanjem nadnacionalnih in lokalnih rešitev, ki prispevajo k ohranjanju naravnih virov in krepitvi sonaravnih rešitev za podnebne spremembe.

Tematsko področje uporabe programa zajema vidike zelenega, pametnega in pravičnega prehoda ter je organizirano okoli treh prednostnih nalog:

• Prednostna naloga 1 – Pametna podnebna in okoljska odpornost
• Prednostna naloga 2 – Pameten in pravičen energetski prehod
• Prednostna naloga 3 – Prehod na krajevno krožno gospodarstvo
• Prednostna naloga 4 – Izboljšanje teritorialne odpornosti z inovativno in pametno preobrazbo

Projekti za prilagajanje podnebnim spremembam se financirajo zlasti v okviru prednostne naloge 1, katere posebni cilj je „izboljšanje varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja“. Program podpira prizadevanja za razvoj zelene/modre infrastrukture. Cilj teh ukrepov je zagotoviti varstvo ali obnovo najrazličnejših ekosistemov ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti in naravnega kapitala. Ker večina regij severozahodne Evrope ne dosega ciljev glede kakovosti zraka, je cilj programa tudi zmanjšati vročinski stres in izboljšati kakovost zraka.

Vprašanje energetske učinkovitosti, ki je pomembno za vprašanja blažitve in prilagajanja, je zajeto v prednostni nalogi 2, zlasti v specifičnem cilju 2.2 (spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov). To bo doseženo z opredelitvijo priložnosti, ki povečujejo energijsko učinkovitost npr. stanovanj in javnih stavb, prevoza/mobilnosti, prevoza po celinskih plovnih poteh ter omrežnih vodov za daljinsko ogrevanje in hlajenje.

Prejšnji program Interreg V B Severozahodna Evropa (2014–2020) je bil namenjen spodbujanju gospodarske, okoljske, socialne in teritorialne prihodnosti severozahodne Evrope. Zaradi velike gostote poseljenosti mest in izpostavljenosti mestnih območij tveganju obalnih in rečnih poplav je bilo v programu NWE obravnavanje ranljivosti zaradi podnebnih sprememb opredeljeno kot eden glavnih izzivov na programskem območju. Vendar ta izziv ni bil pretvorjen v tematsko prednostno nalogo programa. Vključen je bil med prednostne naložbe, povezane s prehodom na nizkoogljično družbo (prednostna naloga 2 in predvsem prednostna naložba 4e), pri čemer je bilo navedeno, da so „potrebni blažilni/prilagoditveni ukrepi“.

2.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Deli severozahodne Evrope so skupaj z drugimi regijami zajeti v Konvenciji OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika. Zlasti severozahodni in severovzhodni deli obal regij so zajeti v dveh podregijah Konvencije OSPAR: podobmočje Keltskega morja in podobmočje širšega Severnega morja. V skladu s to konvencijo se podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavajo kot medsektorsko vprašanje v smislu ustvarjanja znanja, spremljanja učinkov in zasnove možnosti upravljanja, namenjenih povečanju odpornosti ekosistemov. OSPAR je leta 2019 ustanovil korespondenčno skupino za zakisljevanje oceanov med zasedanji (ICG-OA).

Druge pobude za sodelovanje, ki vključujejo nekatere dele severozahodne regije, so tristransko sodelovanje v Waddenskem morju in Komisija za Severno morje v okviru Konference obrobnih obmorskih regij. Več podrobnosti o teh pobudah je na voljo na strani Nadnacionalna regija Severnega morja.

3.     Strategije in načrti prilagajanja

Čeprav posebej za severozahodno regijo ni strategij in načrtov za prilagajanje, imajo pobude za sodelovanje, ki vključujejo več držav nadnacionalne regije (OSPAR, tristransko sodelovanje v Waddenskem morju in Komisija za Severno morje), lastne strategije, ki so pomembne za prilagajanje podnebnim spremembam (strategija za regijo Severnega morja do leta 2030, strategija za prilagajanje podnebnim spremembam v Waddenskem morju in okoljska strategija za severovzhodni Atlantik (NEAES) do leta 2030). V celoti so opisani na strani Nadnacionalna regija Severnega morja.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020.

Nobeden od projektov, odobrenih v programskem obdobju 2014–2020, ni neposredno obravnaval izzivov, povezanih s prilagajanjem. Namesto tega se osredotočajo na blažitev podnebnih sprememb (z zmanjšanjem emisij ogljika) z dodano vrednostjo tudi za prilagajanje (z izboljšanjem energetske učinkovitosti).

Vendar se lahko severozahodna Evropa zanese na bogate izkušnje s projekti nadnacionalnega sodelovanja, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in izmenjavo znanja o prilagajanju podnebnim spremembam. Ti projekti so bili financirani v programskem obdobju INTERREG 2007–2013, kot na primer projekti AMICE, DROP in IMCORE.  Poleg tega je bil celoten sklop osmih projektov, ki se ukvarjajo s prilagajanjem podnebnim spremembam in so bili financirani v obdobju 2007–2013, združen v SIC-adapt!, Gre za strateški sklop, namenjen povečanju prepoznavnosti in kapitalizacije rezultatov projektov.