Jugozahodna Evropa

Države regije

Jugozahodna nadnacionalna regija zajema jugozahodna ozemlja Evrope. Območje sodelovanja v okviru programa Interreg za obdobje 2021–2027 vključuje južne regije Francije, celotno ozemlje Španije (vključno z Balearskimi otoki ter ozemljema Melille in Ceute), celinsko Portugalsko in Kneževino Andoro. V primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem (2014–2020) je bilo na novem območju nadnacionalnega sodelovanja izključeno le ozemlje Gibraltarja* v Združenem kraljestvu. Zemljevid, ki primerja stare in nove meje, je na voljo tukaj.

* Od začetka veljavnosti sporazuma o izstopu Združenega kraljestva 1. februarja 2020 vsebina iz Združenega kraljestva na tem spletišču ne bo več posodobljena.

Politični okvir

1.     Program nadnacionalnega sodelovanja

Komisija je 13. decembra 2022 odobrila program Interreg VI B Jugozahod (2021–2027). Program določa štiri prednostne naloge v jugozahodni regiji (SUDOE):

• Prednostna naloga 1: Ohranjanje naravnega kapitala in krepitev prilagajanja podnebnim spremembam v SUDOE

• Prednostna naloga 2: Spodbujanje socialne kohezije ter teritorialnega in demografskega ravnovesja v okviru projekta SUDOE z inovacijami in preoblikovanjem proizvodnih sektorjev
• Prednostna naloga 3: Spodbujanje socialne kohezije ter teritorialnega in demografskega ravnovesja v okviru projekta SUDOE s socialnimi inovacijami, krepitvijo dediščine in storitvami
• Prednostna naloga 4: Okrepiti vpliv SUDOE na ozemljih.

Prilagajanje podnebnim spremembam je izrecno zajeto v prednostni nalogi 1 in njenem specifičnem cilju 2.4 (spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč, odpornost ob upoštevanju pristopov, ki temeljijo na ekosistemih). Program naj bi ublažil vplive podnebnih sprememb ter izboljšal napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje naravnih tveganj.

Ukrepi, pomembni za prilagajanje, se spodbujajo tudi prek drugih posebnih ciljev prednostne naloge 1, kot sta 2.7 (povečanje varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na mestnih območjih, ter zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja) in 2.5 (spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega upravljanja voda). Pričakovani rezultati vključujejo večjo odpornost ekosistemov in manjši pritisk na ranljive vodne vire.

V prejšnjem obdobju (2014–2020) je program INTERREG V B SUDOE podpiral prilagajanje podnebnim spremembam s prednostno nalogo 4 (Boj proti podnebnim spremembam), za katero je bilo namenjenih 12 % skupnih sredstev programa (17,08 milijona EUR). Ta os je bila osredotočena na obvladovanje in preprečevanje tveganj podnebnih sprememb, povezanih s pomanjkanjem vodnih virov in veliko spremenljivostjo padavin, kar povečuje tveganje za zaostritev sušnih razmer, dezertifikacijo, erozijo tal, gozdne požare in poplave.

2.     Mednarodne konvencije in druge pobude za sodelovanje

Nekatera območja regije SUDOE so vključena v Konvencijo OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika, zlasti v regijo IV – Biskajski zaliv in ibersko obalo. V skladu s to konvencijo se podnebne spremembe (in zakisljevanje oceanov) obravnavajo kot medsektorsko vprašanje za ustvarjanje znanja, spremljanje učinkov in oblikovanje možnosti upravljanja, namenjenih povečanju odpornosti ekosistemov. Francija in Španija sta tudi pogodbenici Barcelonske konvencije, ki zajema celotno Sredozemsko morje.

Regija SUDOE vključuje gorsko območje Pirenejev, ki ima dolgo tradicijo sodelovanja med Francijo, Španijo in Andoro. Delovna skupnost Pirenejev je bila ustanovljena leta 1983 na pobudo Sveta Evrope za reševanje skupnih čezmejnih izzivov, med drugim na področju prometa, izobraževanja, raziskav, kulturne dediščine in trajnostnega razvoja. CTP se na izzive območja odziva s pirenejsko strategijo (2018–2024). Vključuje posebno os o podnebnih ukrepih.

Leta 2010 je CTP financiral Pirenejski observatorij za podnebne spremembe (OPCC). Njegov cilj je spremljati in razumeti pojav podnebnih sprememb v Pirenejih, da bi se podprlo prilagajanje ozemlja. Platforma OPCC vključuje geoportal za dostop do tematskih zemljevidov. Leta 2018 je OPCC usklajeval publikacijo „Podnebnespremembe v Pirenejih: vplivi, ranljivost in prilagajanje“,ki predstavlja najnovejšo in popolno bazo znanja o podnebnih spremembah v pirenejski regiji.

3.     Strategije in načrti prilagajanja

Pirenejsko strategijo za podnebne spremembe je izvršni odbor CTP odobril novembra 2021, sedem predsedstev CTP pa jo je ratificiralo decembra 2021. Vizija strategije predvideva, da bo regija do leta 2050 odporna na učinke podnebnih sprememb. Opredeljuje pet strateških ciljev: (1) razvoj znanja o pirenejskem podnebju in njegovi spremenljivosti; (2) trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov ob soočanju z vplivi podnebnih sprememb ter izboljšanje povezanih ekosistemskih storitev;  (3) prispevanje k pravičnemu podnebnemu in ekološkemu prehodu ter pomoč pirenejskemu gospodarstvu in prebivalstvu v tem procesu; (4) spodbujanje teritorialnega upravljanja, ki je združljivo s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, ob zagotavljanju teritorialnega ravnovesja; (5) Prispevanje k usklajevanju, sodelovanju in upravljanju, ki temeljijo na znanju, ter krepitev ozaveščanja, komuniciranja in okoljskega izobraževanja.

Osnutek operativnega načrta pirenejske strategije za podnebne spremembe (2022) temelji na petih sistemih: Podnebje, odporna naravna območja, prilagojeno gorsko gospodarstvo, prebivalstvo in ozemlje ter upravljanje.

Primeri projektov, financiranih v obdobju 2014–2020

Primeri projektov, financiranih iz programa SUDOE za obdobje 2014–2020, so navedeni v nadaljevanju. Ključna vprašanja za regijo so povezana s sušo, pomanjkanjem vode in nevarnostjo požarov, ki jih podnebne spremembe še zaostrujejo.

Projekt RISKCOAST (Razvoj orodij za preprečevanje in obvladovanje geoloških tveganj na obalah, povezanih s podnebnimi spremembami, 2019–2022) se osredotoča na razvoj inovativnih orodij, metodologij in učinkovitih rešitev za preprečevanje in obvladovanje geoloških obalnih tveganj, ki jih krepijo podnebne spremembe. Z vzpostavitvijo mreže transnacionalnega sodelovanja za geološka tveganja na obalnem območju SUDOE projekt obravnava vse tri faze obvladovanja izrednih razmer: preprečevanje, odzivanje in rehabilitacijo.

V okviru projektaClimAlert (Sistem zgodnjega opozarjanja na podnebna tveganja, povezana z vodo, za večjo odpornost, 2019–2023) je predlaganih več načinov za povečanje odpornosti: vzpostavitev nadnacionalne službe za zgodnje opozarjanje na podnebna tveganja, povezana z vodo (suše, požari in poplave), ter nadnacionalne spletne platforme za izboljšanje zmogljivosti uprav in drugih deležnikov.

Vprašanja v zvezi z upravljanjem voda so del projekta AGUAMOD (Razvoj platforme za upravljanje vodnih virov v nizkovodnih obdobjih na ozemlju SUDOE) (2016–2019), ki je zagotovil platformo za celostno upravljanje vodnih virov v regiji SUDOE v poletnih obdobjih kot orodje za krepitev sodelovanja med upravljavci in uporabniki zemljišč (Aguamod cuaderno interactionivo).

Poleg tega je bil projekt PLURIFOR (Transnational Plans for the Management of Forest Risks – nadnacionalni načrti za obvladovanje tveganj za gozdove) (2016–2019) namenjen zmanjšanju ranljivosti gozdnih območij v Španiji, Franciji in na Portugalskem za več nevarnosti (vključno z nastajajočimi škodljivci in boleznimi, gozdnimi požari, degradacijo tal in nevihtami) s pripravo načrtov in orodij za obvladovanje tveganj. Cilj projekta ECCLIPSE (Ocena podnebnih sprememb v pristaniščih jugozahodne Evrope) (2019–2022) je razviti skupni okvir za ocenjevanje vplivov podnebnih sprememb in učinkovitosti prilagoditvenih strategij pristanišč v prostoru SUDOE. Podnebne spremembe pomenijo veliko tveganje za podjetja, poslovanje, varnost in infrastrukturo, s tem pa tudi za lokalno, nacionalno in svetovno gospodarstvo. Da bi zagotovili pristaniške dejavnosti v teh spreminjajočih se razmerah, je cilj projekta doseči globlje razumevanje vplivov podnebnih sprememb na lokalni ravni, da bi preučili ustrezne prilagoditvene strategije. Projekt vključuje tri študije primerov na treh različnih podnebnih področjih: Pristanišče Valencia (Španija, Sredozemlje), pristanišče Aveiro (Portugalska, Atlantik) in pristanišče Bordeaux (Francija, Gascognski zaliv).

Poleg programa INTERREG V B SUDOE ima tudi čezmejno sodelovanje (INTERREG A) pomembno vlogo pri oblikovanju skupne baze znanja ter prenosu, posnemanju in izkoriščanju znanja o prilagajanju v regiji. To ponazarja podpora raziskovalnim dejavnostim pirenejskega observatorija za podnebne spremembe (OPCC) v okviru programa čezmejnega sodelovanja INTERREG A Španija-Francija-Andora (POCTEFA) v programskem obdobju 2007–2013 in 2014–2020. V tem okviru je projekt OPCC-ADAPYR (2020–2022) nadaljevanje prejšnjega projekta OPCC-2 (2016–2019): ti projekti so izboljšali sedanje znanje o vplivih podnebnih sprememb in ranljivostih v Pirenejih, podprli pripravo strategije prilagajanja podnebnim spremembam za Pireneje in izboljšali informacijski portal OPCC. Drugi projekti OPCC, ki se financirajo v okviru programa Interreg POCTEFA, so na voljo tukaj.