Evropska ocena podnebnega tveganja

EUCRA je prvo tovrstno znanstveno poročilo, ki dopolnjuje obstoječo bazo znanja o oceni podnebnih tveganj v Evropi.

Cilj EUCRA je evropskim oblikovalcem politik pomagati opredeliti prednostne naloge za prilagajanje podnebnim spremembam vsektorjih, občutljivih na podnebje, v naslednjem političnem ciklu EU po volitvah v Evropski parlament leta 2024. Namen poročila je tudi pomagati opredeliti prednostne naloge za prihodnje naložbe, povezane s prilagajanjem, ter zagotoviti referenčno točko na ravni EU za izvajanje in posodabljanje nacionalnih ali podnacionalnih ocen podnebnih tveganj. 

Agencija EUCRA se osredotoča na tveganja za Evropo, ki jih povzročajo ali poslabšujejo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vendar upošteva tudi dejavnike tveganja, ki niso povezani s podnebjem, in okvir politike. Nanaša se na: 

• „kompleksna“ podnebna tveganja, vključno s tveganji, ki jih povzroča kombinacija podnebnih in/ali nepodnebnih nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: sestavljene nevarnosti), tveganji, ki se kaskadno pojavljajo prek sistemov in sektorjev (v nadaljnjem besedilu: kaskadna tveganja), ter tveganji, ki vplivajo na Evropo iz držav zunaj Evrope (v nadaljnjem besedilu: čezmejna tveganja);
• posledice podnebnih tveganj za socialno pravičnost in obvladovanje podnebnih tveganj, pri čemer so v nadaljevanju opredeljene evropske regije, ki so najbolj prizadete, in skupine prebivalstva, ki so najbolj ranljive za velika podnebna tveganja; 
• Prednostne naloge za ukrepanje pri vključevanju tveganj v ustrezna področja politike na podlagi ocene resnosti in nujnosti tveganja. To vključuje upoštevanje časovnega okvira tveganj, lastništva tveganja in ustreznega okvira politike;
• Možne sinergije in kompromisi med povečanjem odpornosti proti podnebnim spremembam in drugimi cilji politike na podlagi razpoložljivih dokazov. 

Agencija EUCRA je pokazala naslednje:

• Vsi deli Evrope se soočajo s skrajnimi podnebnimi pojavi, kakršnih v zabeleženi zgodovini še ni bilo. Te skrajnosti bodo še pogostejše ali hujše, zlasti pri scenarijih z visokimi temperaturami;
• Nekatera podnebna tveganja v Evropi so že zdaj na kritični ravni, kot so tveganja za ekosisteme, zdravstvena tveganja zaradi vročinskih valov, tveganja, povezana s poplavami v celinskih vodah, in tveganja za evropske solidarnostne mehanizme. Številna druga tveganja lahko v tem stoletju dosežejo kritično ali celo katastrofalno raven;
• Potrebni sonujni ukrepi, tako za tveganja, ki so zdaj na kritični ravni, kot za tista z dolgim političnim obzorjem, na primer v zvezi s stavbami, dolgotrajno infrastrukturo, prostorskim načrtovanjem in gozdarstvom; 
• Večina podnebnih tveganj je v solastništvu EU in njenih držav članic. To pomeni, da morajo oblikovalci politik na evropski, nacionalni in lokalni ravni sodelovati pri obravnavanju teh tveganj.

Agencija EUCRA je opredelila skupno 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo, ki bi lahko imela resne posledice. Ta tveganja so razvrščena v pet širših sklopov: ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. Poleg tega so v oceni opredeljena tri glavna podnebna tveganja, značilna za najbolj oddaljene regije EU.

Več kot polovica podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu, zahteva več ukrepanja zdaj, osem od njih pa je še posebej nujnih. Ta nujna tveganja zajemajo različne sklope in vključujejo: tveganja za obalne ekosisteme; tveganja za morske ekosisteme; tveganja za zdravje ljudi zaradi toplotnega stresa; tveganja za prebivalstvo in infrastrukturo zaradi poplav v celinskih vodah; in tveganja za evropske solidarnostne mehanizme. 

V južni Evropi dodatna tveganja z veliko nujnostjo vključujejo: tveganja za ekosisteme, prebivalstvo in grajeno okolje zaradi požarov v naravi; tveganja za rastlinsko pridelavo; ter tveganja zaradi vročinskih valov za delavce na prostem.

Več od 36 glavnih tveganj je že zdaj na kritični ravni, vsa pa naj bi v prihodnosti postala še resnejša. Mnoge od njih imajo dolga politična obzorja, kar pomeni, da je treba pri današnjih odločitvah upoštevati spreminjajoče se podnebje in vse večjo resnost tveganja, da bi preprečili morebitne katastrofalne učinke v prihodnosti. 

Podnebna tveganja se znotraj regij, sektorjev in ranljivih skupin ter med njimi močno razlikujejo. Tveganja so odvisna od njihove izpostavljenosti podnebnim nevarnostim ter okoljskih in socialno-ekonomskih razmer, ki določajo njihovo ranljivost za te nevarnosti. 

Agencija EUCRA opredeljuje naslednje žariščne točke v Evropi, na katere še posebej vplivajo številna podnebna tveganja: 

• Južna Evropa. Ta regija je še posebej ogrožena zaradi vse večjih vplivov vročine in suše na kmetijsko proizvodnjo, delo na prostem, razpoložljivost vode za gospodarske sektorje in požarno ogroženost. V južni Evropi so še posebej ogrožena podeželska območja in lokalna gospodarstva, ki so odvisna od kmetijstva, ekosistemskih storitev in poletnega turizma; 
• Nizko ležeča obalna območja, vključno s številnimi gosto poseljenimi mesti. Te so ogrožene zaradi poplav, erozije in vdora slane vode, kar še poslabšuje dvig morske gladine; 
• najbolj oddaljene regije EU. Te se soočajo s posebnimi tveganji zaradi svoje oddaljene lokacije, šibkejše infrastrukture, omejene gospodarske diverzifikacije in pri nekaterih od njih velike odvisnosti od nekaj gospodarskih dejavnosti. Posebna podnebna tveganja imajo lahko žariščne točke v regijah, ki niso navedene tukaj. 

Meritve temperature kažejo, da se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je tako najhitreje segrevajoča celina na Zemlji. To je posledica več dejavnikov, vključno z deležem evropskih zemljišč v Arktiki, ki se segreva še hitreje, izgubo ledu in snežne odeje ter spremembami vzorcev kroženja zraka, ki spodbujajo pogostejše poletne vročinske valove v Evropi, zlasti v zahodni Evropi. 

Za več informacij o trenutnih in predvidenih podnebnih razmerah v Evropi obiščite Evropsko poročilo o stanju podnebja za leto 2023, ki sta ga objavila Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) in Svetovna meteorološka organizacija (SMO).

Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da so skrajni podnebni pojavi v Evropi od leta 1980 povzročili škodo v višini približno 650 milijard EUR. V obdobju 2020–2023 so letne izgube presegle približno 50 milijard EUR. Če pogledamo posamezne dogodke, so poplave avgusta 2023 v Sloveniji povzročile neposredno in posredno škodo, ki je ocenjena na približno 16 % nacionalnega BDP.

Po previdnih ocenah bi se lahko zaradi vse večjih podnebnih vplivov BDP EU do konca stoletja zmanjšal za približno 7 %. Skupno dodatno zmanjšanje BDP za EU kot celoto bi lahko v obdobju 2031–2050 znašalo 2,4 bilijona EUR, če bi globalno segrevanje trajneje preseglo prag 1,5 °C iz Pariškega sporazuma. Za stroške, povezane s posebnimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, so stroški suše ocenjeni na 9 milijard EUR na leto, stroški poplav pa na skupno več kot 170 milijard EUR od leta 1980. V prihodnosti bi lahko letna škoda zaradi obalnih poplav v Evropi do leta 2100 presegla 1 bilijon EUR, pri čemer bi bilo vsako leto 3,9 milijona ljudi izpostavljenih obalnim poplavam (sporočiloEvropske komisije „Obvladovanje podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginja“, 2024).

Obseg morebitne škode bi lahko dodatno vplival tudi na konkurenčnost gospodarstev in podjetij, geopolitično okolje (npr. svetovna varnost, zaščita, trgovinski tokovi in gospodarska stabilnost), delovno silo in poglabljanje socialnih neenakosti.

EU in njene države članice so že dosegle znaten napredek pri razumevanju podnebnih tveganj, s katerimi se soočajo, in pripravah nanje. Izvajanje strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam dobro poteka in na nacionalni ravni se nacionalne ocene podnebnih tveganj vse pogosteje uporabljajo kot podlaga za razvoj politike prilagajanja. Vendar je družbena pripravljenost še vedno nizka, saj izvajanje politik znatno zaostaja za hitro naraščajočimi stopnjami tveganja.

Agencija EUCRA poudarja, kje so potrebni dodatni ukrepi na ravni EU in držav članic na področjih politike, ki so najbolj izpostavljena podnebnim tveganjem. Kaže, da je vključevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih tveganj potrebno na skoraj vseh področjih politike, zlasti tistih z dolgim obzorjem politike, in da morajo različne ravni upravljanja sodelovati, saj je večina tveganj soodgovornih.

Evropska komisija je marca 2024 v odziv na EUCRA izdala sporočilo o obvladovanju podnebnih tveganj v Evropi. Komisija poudarja štiri glavne kategorije ukrepov: 

• boljše upravljanje in tesnejše sodelovanje na področju odpornosti proti podnebnim spremembam med nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo;
• orodja za opolnomočenje lastnikov tveganj za boljše razumevanje medsebojnih povezav med podnebnimi tveganji, naložbami in dolgoročnimi strategijami financiranja;
• izkoriščanje strukturnih politik, med drugim v zvezi s prostorskim načrtovanjem in kritično infrastrukturo;
• Ustrezni predpogoji za financiranje odpornosti proti podnebnim spremembam.

Za obravnavo glavnih tveganj z ukrepi na terenu in izboljšanim upravljanjem na več ravneh je mogoče pridobiti vpogled tudi iz 128 študij primerov Climate-ADAPT.  (april 2024).

EUCRA uporablja koncept podnebnega tveganja iz šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter smernice za oceno tveganja iz standardov ISO 31000 in ISO 14091, kadar je to izvedljivo.

Nevarnosti, povezane s podnebjem, zajemajo kronične in akutne spremembe podnebnih razmer, ki lahko povzročijo tveganja za človeške ali ekološke sisteme. Večinoma sinonimni izrazi vključujejo podnebne nevarnosti, podnebne nevarnosti, nevarnosti podnebnih sprememb, dejavnike vpliva na podnebje in dejavnike podnebnega tveganja. 

Nepodnebni dejavniki tveganja zajemajo tiste procese in pogoje, ki določajo, kako nekatere nevarnosti, povezane s podnebjem, posamično ali skupaj vplivajo na človeški ali ekološki sistem. Vključujejo okoljske stresorje, kot sta onesnaževanje ali razdrobljenost ekosistemov; tehnične dejavnike, kot so standardi za načrtovanje kritične infrastrukture; socialno-ekonomski dejavniki, kot sta dostop do zavarovanja pred poplavami in splošno zdravstveno varstvo; in vidiki politike, kot sta določitev območij poplavne ogroženosti in izvrševanje prepovedi gradnje v njih. 

Na podlagi obstoječih znanstvenih dokazov so bili izvedeni strukturirana izbira, analiza in ocena tveganja. Pri izbiri tveganj so bila na podlagi skupnih meril opredeljena glavna podnebna tveganja za Evropo. V analizi tveganja so bila ta tveganja razvrščena glede na njihovo resnost v daljšem časovnem obdobju na podlagi njihovega potenciala za resne posledice za Evropo. V fazi ocenjevanja tveganja so bili ocenjeni nujnost ukrepanja EU ob upoštevanju resnosti tveganja skozi čas, zaupanje v oceno resnosti tveganja in časovni vidiki morebitnih prilagoditvenih ukrepov skupaj z odgovornostjo za tveganje, pripravljenostjo politike in obzorjem politike. V strukturirano oceno tveganja so bile vključene skupine avtorjev ustreznih poglavij in neodvisna skupina za pregled tveganja. Dodatne informacije so na voljo v Prilogi 2 k poročilu EUCRA.

EUCRA je bila razvita na podlagi razpoložljivih podatkov in znanja iz prejšnjih ocen nevarnosti in tveganj, povezanih s podnebjem, v Evropi in po svetu ter usklajena s tekočimi evropskimi ocenami, da bi se zagotovilo dopolnjevanje rezultatov.

Ključni viri podatkov in znanja so vključevali:

• poročila in podatki Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S);
• Šesto ocenjevalno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (AR6);
• Publikacije iz raziskovalnih projektov, financiranih v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa
• projekti PESETA, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC);
• poročila in viri znanja, ki jih je pripravila Evropska komisija;
• Drugi izdelki EEA, vključno s portalom Climate-ADAPT.

Prva EUCRA je bila ocena po hitrem postopku, ki je bila pripravljena v obdobju samo enega leta in pol. Zaradi omejenega časa, ki je bil na voljo, poročilo ni moglo zajeti vseh vidikov vplivov podnebnih sprememb na Evropo, zato so bila nekatera tveganja, povezana s podnebjem, deležna omejene pozornosti ali pa sploh ne. Ta vključujejo tveganja, povezana s skupno zunanjo in varnostno politiko EU (kot so geopolitična tveganja in tveganja, povezana z nenadzorovanimi migracijami), ter podnebna tveganja, ki jih obvladujejo predvsem zasebni akterji. Poleg tega poročilo ne pregleduje politik in ukrepov prilagajanja na nacionalni ravni niti ne ocenjuje posebnih prilagoditvenih rešitev ali njihove izvedljivosti, stroškov in koristi. 

Agencijo EUCRA je pripravila agencija EEA v sodelovanju s številnimi organizacijami in strokovnjaki pod skupnim vodstvom Evropske komisije (ki jo zastopa Generalni direktorat za podnebno politiko) in agencije EEA. Glavni izvajalski partnerji vključujejo:

• EGP
• Partnerji konzorcija Evropskega tematskega centra za prilagajanje podnebnim spremembam in LULUCF (ETC CA):
• Fundacija Evro-mediteranskega centra za podnebne spremembe
• EURAC Research – Evropska akademija v Bolzanu
• Barcelona Superračunalniški center
• Predictia Inteligentne podatkovne rešitve SL
• Finski inštitut za okolje
• Stockholmski inštitut za okolje
• Univerza v Wageningnu, Oddelek za znanosti o okolju
• PBL Nizozemska agencija za presojo vplivov na okolje
• Skupno raziskovalno središče (JRC) in
• Storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb(C3S)
• Zunanji sodelavci

K poročilu je prispevalo 96 avtorjev, od tega 4 iz EEA, 54 iz ETC CA, 14 iz JRC, 2 iz C3S in 22 zunanjih.

Pripravo EUCRA je nadalje podprla izkustvena skupnost, ki so jo sestavljale naslednje skupine:

• Delovna skupina Evropske komisije
• Strokovna svetovalna skupina
• Odbor za pregled tveganja
• Skupina Eionet za vplive podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje nanje

Odločitev o izvedbi druge EUCRA bo sprejeta v naslednjem političnem ciklu EU po volitvah v Evropski parlament leta 2024. Institucije EU in številne države članice so do zdaj izrazile veliko zadovoljstvo s prvo agencijo EUCRA in izrazile podporo njenemu izvajanju v rednih časovnih presledkih, po možnosti vsakih pet let.