Evropska ocena podnebnih tveganj

EUCRA je prvo tovrstno znanstveno poročilo, ki dopolnjuje obstoječo bazo znanja o oceni podnebnih tveganj v Evropi.

EUCRA naj bi evropskim oblikovalcem politik pomagala opredeliti prednostne naloge za prilagajanje podnebnim spremembam v sektorjih, občutljivih na podnebne spremembe, v naslednjem političnem ciklu EU po volitvah v Evropski parlament leta 2024. Namen poročila je tudi opredeliti prednostne naloge za prihodnje naložbe, povezane s prilagajanjem, ter zagotoviti referenčno točko na ravni EU za izvajanje in posodabljanje nacionalnih ali podnacionalnih ocen podnebnih tveganj. 

EUCRA se osredotoča na tveganja za Evropo, ki jih povzročajo ali poslabšujejo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vendar upošteva tudi nepodnebne dejavnike tveganja in okvir politike. Obravnava: 

• „kompleksna“ podnebna tveganja, vključno s tveganji, ki jih povzroča kombinacija podnebnih in/ali nepodnebnih nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: tveganja, povezana s spojinami), tveganji, ki se kaskadno prenašajo prek sistemov in sektorjev (v nadaljnjem besedilu: kaskadna tveganja), in tveganji, ki vplivajo na Evropo iz držav zunaj Evrope (v nadaljnjem besedilu: čezmejna tveganja);
• posledice podnebnih tveganj za socialno pravičnost in obvladovanje podnebnih tveganj, pri čemer so v nadaljevanju opredeljene evropske regije, ki so najbolj prizadete, in skupine prebivalstva, ki so najbolj ranljive za velika podnebna tveganja; 
• Prednostne naloge za ukrepanje za vključevanje tveganj v ustrezna področja politike na podlagi ocene resnosti in nujnosti tveganja. To vključuje upoštevanje časovnega okvira tveganj, lastništva tveganj in ustreznega okvira politike;
• Možne sinergije in kompromisi med povečanjem odpornosti proti podnebnim spremembam in drugimi cilji politike na podlagi razpoložljivih dokazov. 

Iz EUCRA je razvidno, da:

• Vsi deli Evrope se soočajo s skrajnimi podnebnimi razmerami, ki so brez primere v zabeleženi zgodovini. Ti ekstremi bodo še pogostejši ali hujši, zlasti pri scenarijih z visokim segrevanjem;
• Nekatera podnebna tveganja v Evropi so že zdaj na kritični ravni, kot so tveganja za ekosisteme, zdravstvena tveganja zaradi vročinskih valov, tveganja, povezana s poplavami v celinskih vodah, in tveganje za evropske solidarnostne mehanizme. Številna druga tveganja lahko v tem stoletju dosežejo kritično ali celo katastrofalno raven;
• Nujno je treba ukrepati tako za tveganja, ki so zdaj na kritični ravni, kot za tveganja z dolgim političnim okvirom, kot so tveganja, povezana s stavbami, dolgo življenjsko dobo infrastrukture, prostorskim načrtovanjem in gozdarstvom; 
• Večina podnebnih tveganj je v skupni lasti EU in njenih držav članic. To pomeni, da morajo oblikovalci politik na evropski, nacionalni in lokalni ravni sodelovati pri obravnavanju teh tveganj.

EUCRA opredeljuje skupno 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo, ki bi lahko imela resne posledice. Ta tveganja so razvrščena v pet širših sklopov: ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. Poleg tega so v oceni opredeljena tri glavna podnebna tveganja, značilna za najbolj oddaljene regije EU.

Več kot polovica podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu, zdaj zahteva več ukrepov, osem od njih pa se šteje za posebej nujne. Ta nujna tveganja zajemajo različne sklope in vključujejo: tveganja za obalne ekosisteme; tveganja za morske ekosisteme; tveganja za zdravje ljudi zaradi toplotnega stresa; tveganja za prebivalstvo in infrastrukturo zaradi poplav v celinskih vodah; ter tveganja za evropske solidarnostne mehanizme. 

V južni Evropi so zelo nujna dodatna tveganja: tveganja za ekosisteme, prebivalstvo in grajeno okolje zaradi požarov v naravi; tveganja za rastlinsko pridelavo; ter tveganja zaradi vročinskih valov za delavce na prostem.

Več od 36 glavnih tveganj je že zdaj na kritični ravni, vsa pa naj bi se v prihodnosti še povečala. Mnoge od njih imajo dolgo politično perspektivo, kar pomeni, da je treba pri odločitvah, sprejetih danes, upoštevati spreminjajoče se podnebje in vse večjo resnost tveganja, da bi preprečili morebitne katastrofalne posledice v prihodnosti. 

Podnebna tveganja se močno razlikujejo znotraj regij, sektorjev in ranljivih skupin ter med njimi. Tveganja so odvisna od njihove izpostavljenosti podnebnim nevarnostim ter okoljskih in socialno-ekonomskih razmer, ki določajo njihovo ranljivost za te nevarnosti. 

EUCRA opredeljuje naslednje žariščne točke v Evropi, na katere še posebej vplivajo številna podnebna tveganja: 

• južna Evropa. Ta regija je še posebej ogrožena zaradi vse večjih vplivov vročine in suše na kmetijsko proizvodnjo, delo na prostem, razpoložljivost vode za gospodarske sektorje in požarno ogroženost. V južni Evropi so podeželska območja in lokalna gospodarstva, odvisna od kmetijstva, ekosistemskih storitev in poletnega turizma, še posebej ogrožena; 
• Nizko ležeče obalne regije, vključno s številnimi gosto poseljenimi mesti. Ti so ogroženi zaradi poplav, erozije in vdora slane vode, kar še poslabšuje dvig morske gladine; 
• najbolj oddaljene regije EU. Ti se soočajo s posebnimi tveganji zaradi svoje oddaljene lokacije, šibkejše infrastrukture, omejene gospodarske diverzifikacije in, za nekatere od njih, močne odvisnosti od nekaj gospodarskih dejavnosti. Posebna podnebna tveganja imajo lahko žariščne točke v regijah, ki niso navedene tukaj. 

Meritve temperature kažejo, da se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je tako najhitreje segrevajoča se celina na Zemlji. To je posledica več dejavnikov, vključno z deležem evropskih zemljišč v Arktiki, ki se segreva še hitreje, izgubo ledu in snežne odeje ter spremembami vzorcev atmosferskega kroženja, ki spodbujajo pogostejše poletne vročinske valove v Evropi, zlasti v zahodni Evropi. 

Za več informacij o sedanjih in predvidenih podnebnih razmerah v Evropi obiščite evropsko poročilo o stanju podnebja za leto 2023, ki sta ga objavili Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) in Svetovna meteorološka organizacija (SMO).

Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da so skrajni podnebni pojavi v Evropi od leta 1980 povzročili škodo v višini približno 650 milijard EUR. V obdobju 2020–2023 so letne izgube presegle približno 50 milijard EUR. Kar zadeva posamezne dogodke, so poplave avgusta 2023 v Sloveniji povzročile neposredno in posredno škodo, ki je ocenjena na približno 16 % nacionalnega BDP.

Po previdnih ocenah bi se lahko zaradi vse slabših podnebnih vplivov BDP EU do konca stoletja zmanjšal za približno 7 %. Kumulativno dodatno zmanjšanje BDP za EU kot celoto bi lahko v obdobju 2031–2050 znašalo 2,4 bilijona EUR, če bo globalno segrevanje trajneje preseglo prag 1,5 °C iz Pariškega sporazuma. Za stroške, povezane s posebnimi skrajnimi vremenskimi pojavi, se ocenjuje, da znašajo stroški suše 9 milijard EUR na leto, stroški poplav pa od leta 1980 skupaj več kot 170 milijard EUR. V prihodnosti bi lahko letna škoda v Evropi zaradi obalnih poplav do leta 2100 presegla 1 bilijon EUR, pri čemer bi bilo obalnim poplavam vsako leto izpostavljenih 3,9 milijona ljudi (sporočilo Evropske komisije „Obvladovanje podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje“, 2024).

Obseg morebitne škode lahko tudi dodatno vpliva na konkurenčnost gospodarstev in podjetij, geopolitično okolje (npr. svetovna varnost, zaščita, trgovinski tokovi in gospodarska stabilnost), delovno silo in poglablja socialne neenakosti.

EU in njene države članice so že dosegle znaten napredek pri razumevanju podnebnih tveganj, s katerimi se soočajo, in pri pripravah nanje. Izvajanje strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam dobro poteka in na nacionalni ravni se nacionalne ocene podnebnih tveganj vse pogosteje uporabljajo kot podlaga za razvoj politike prilagajanja. Vendar je družbena pripravljenost še vedno nizka, saj izvajanje politike znatno zaostaja za hitro naraščajočimi stopnjami tveganja.

EUCRA poudarja, kje so potrebni dodatni ukrepi na ravni EU in držav članic na področjih politike, ki so najbolj izpostavljena podnebnim tveganjem. Iz njega je razvidno, da je treba sedanja in prihodnja podnebna tveganja vključiti v skoraj vsa področja politike, zlasti tista z dolgim političnim okvirom, in da morajo različne ravni upravljanja sodelovati, saj je večina tveganj v skupni lasti.

Evropska komisija je marca 2024 v odziv na EUCRA objavila sporočilo o obvladovanju podnebnih tveganj v Evropi. Komisija izpostavlja štiri glavne kategorije ukrepov: 

• boljše upravljanje in tesnejše sodelovanje na področju odpornosti proti podnebnim spremembam med nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo;
• orodja za opolnomočenje lastnikov tveganj za boljše razumevanje medsebojnih povezav med podnebnimi tveganji, naložbami in dolgoročnimi strategijami financiranja;
• izkoriščanje strukturnih politik, med drugim v zvezi s prostorskim načrtovanjem in kritično infrastrukturo;
• Ustrezni predpogoji za financiranje odpornosti proti podnebnim spremembam.

Za obravnavo glavnih tveganj z ukrepi na terenu in izboljšanim upravljanjem na več ravneh je mogoče pridobiti vpogled tudi iz 128 študij primerov Climate-ADAPT.  (april 2024).

Agencija EUCRA uporablja koncept podnebnega tveganja iz šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (AR6) ter smernice za oceno tveganja iz standardov ISO 31000 in ISO 14091, kadar je to izvedljivo.

Nevarnosti, povezane s podnebjem, zajemajo kronične in akutne spremembe podnebnih razmer, ki lahko povzročijo tveganja za človeške ali ekološke sisteme. Večinoma sopomenke vključujejo podnebne nevarnosti, podnebne nevarnosti, nevarnosti podnebnih sprememb, dejavnike, ki vplivajo na podnebje, in dejavnike podnebnega tveganja. 

Nepodnebni dejavniki tveganja zajemajo tiste procese in pogoje, ki določajo, kako nekatere nevarnosti, povezane s podnebjem, posamično ali skupaj vplivajo na človeški ali ekološki sistem. Vključujejo okoljske stresorje, kot sta onesnaževanje ali razdrobljenost ekosistemov; tehnične dejavnike, kot so standardi zasnove kritične infrastrukture; socialno-ekonomski dejavniki, kot sta dostop do zavarovanja za primer poplave in splošnega zdravstvenega varstva; ter politične vidike, kot sta določitev območij poplavne ogroženosti in izvrševanje prepovedi gradnje v njih. 

Na podlagi obstoječih znanstvenih dokazov so bili izvedeni strukturirana izbira, analiza in ocena tveganja. Pri izbiri tveganj so bila na podlagi skupnih meril ugotovljena velika podnebna tveganja za Evropo. V analizi tveganja so bila ta tveganja razvrščena glede na njihovo resnost skozi čas na podlagi njihovega potenciala za resne posledice za Evropo. V fazi ocenjevanja tveganja je bila ocenjena nujnost ukrepanja EU ob upoštevanju resnosti tveganja skozi čas, zaupanja v oceno resnosti tveganja in časovnih vidikov morebitnih prilagoditvenih ukrepov skupaj z odgovornostjo za tveganje, pripravljenostjo politike in obdobjem politike. Strukturirana ocena tveganja je vključevala skupine avtorjev ustreznih poglavij in neodvisno skupino za pregled tveganja. Dodatne informacije so na voljo v Prilogi 2 k poročilu EUCRA.

EUCRA je bila razvita na podlagi razpoložljivih podatkov in znanja iz prejšnjih ocen nevarnosti in tveganj, povezanih s podnebjem, v Evropi in po svetu ter je bila usklajena s tekočimi evropskimi ocenami, da bi se zagotovilo dopolnjevanje rezultatov.

Ključni viri podatkov in znanja so bili:

• poročila in podatki iz Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S);
• šesto ocenjevalno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (AR6);
• Publikacije iz raziskovalnih projektov, financiranih v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa
• projekti PESETA, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC);
• poročila in viri znanja, ki jih pripravi Evropska komisija;
• Drugi proizvodi EGP, vključno s portalom Climate-ADAPT.

Prva ocena EUCRA je bila hitra ocena, ki je trajala le eno leto in pol. Zaradi omejenega časa, ki je bil na voljo, poročilo ni moglo zajeti vseh vidikov vplivov podnebnih sprememb na Evropo, zato so bila nekatera tveganja, povezana s podnebjem, deležna omejene pozornosti ali pa je sploh ni bilo. Med njimi so tveganja, povezana s skupno zunanjo in varnostno politiko EU (kot so geopolitična tveganja in tveganja, povezana z nenadzorovanimi migracijami), ter podnebna tveganja, ki jih večinoma obvladujejo zasebni akterji. Poleg tega poročilo ne pregleduje politik in ukrepov prilagajanja na nacionalni ravni niti ne ocenjuje posebnih rešitev za prilagajanje ali njihove izvedljivosti, stroškov in koristi. 

Agencijo EUCRA je pripravila Evropska agencija za okolje v sodelovanju s številnimi organizacijami in strokovnjaki pod skupnim vodstvom Evropske komisije (ki jo zastopa Generalni direktorat za podnebno politiko) in Evropske agencije za okolje. Glavni izvajalski partnerji so:

• EGP
• Partnerji konzorcija Evropskega tematskega centra za prilagajanje podnebnim spremembam in LULUCF (ETC CA):
• Fundacija Evro-mediteranskega centra za podnebne spremembe
• EURAC Research – Evropska akademija v Bozen-Bolzanu
• Barcelona Superračunalniški center
• Predictia Inteligentne podatkovne rešitve SL
• Finski inštitut za okolje
• Stockholmski inštitut za okolje
• Univerza v Wageningenu, Oddelek za znanosti o okolju
• PBL Nizozemska agencija za presojo vplivov na okolje
• Skupno raziskovalno središče (JRC) in
• Storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb S (C3S)
• Zunanji plačniki prispevkov

K poročilu je prispevalo 96 avtorjev, od tega 4 iz EEA, 54 iz ETC CA, 14 iz JRC, 2 iz C3S in 22 zunanjih.

Pripravo EUCRA je nadalje podprla izkustvena skupnost, ki jo sestavljajo naslednje skupine:

• Delovna skupina Evropske komisije
• Strokovna svetovalna skupina
• Odbor za pregled tveganja
• Skupina Eionet za vplive podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje nanje

Da, delo v zvezi z drugo evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA-2) dejansko že poteka. EUCRA-2 bo okrepila upoštevanje gospodarske, socialne in varnostne razsežnosti v analizi podnebnih tveganj, hkrati pa okrepila sodelovanje strokovnjakov in deležnikov. Poudarek bo na povezovanju ocene tveganja s praktičnimi ukrepi in politikami za zmanjšanje teh tveganj, usklajenimi s širšimi prednostnimi nalogami politike EU. Objava je predvidena za tretje četrtletje leta 2028.  Več o EUCRA-2