Zgradbe

Zgradbe

Ključna sporočila

• Stavbe so lahko občutljive na podnebne spremembe, ki lahko vplivajo na strukturne značilnosti stavbe in notranje pogoje stavbe. Nezmožnost ustreznega uravnavanja notranjih temperatur lahko povzroči toplotno nelagodje za uporabnike, kar lahko negativno vpliva na zdravje, dobro počutje in produktivnost.
• EU si prizadeva za rešitev tega problema na več področjih. Prizadevala si je za spodbujanje vključevanja prilagajanja podnebnim spremembam v gradbene standarde, oblikovala direktive za povečanje energetske učinkovitosti in uspešnosti ter razvila politike za spodbujanje prenove stavb, ki vodi k boljši učinkovitosti rabe virov in energije. Evropska komisija je marca 2023 pripravila smernice na ravni EU o odpornosti stavb proti podnebnim spremembam.
• Znanje o tem, kako povečati odpornost grajenega okolja, se posodablja in nadgrajuje z različnimi raziskovalnimi programi, EU pa ponuja finančno podporo, na primer prek novega evropskega Bauhausa, za inovativne zamisli in rešitve.

Učinki in ranljivosti

Stavbe so lahko občutljive na podnebne spremembe. Prihodnost lahko privede do povečanega tveganja zrušitve, degradacije gradbenih materialov in celo strukturne celovitosti stavb, znatne izgube vrednosti zaradi več neviht, škode zaradi snega ali pogrezanja tal, poseganja v vodo, poslabšanja notranjih klimatskih pogojev in krajše življenjske dobe stavb. Nove in obstoječe stavbe je treba oceniti glede na odpornost na sedanja tveganja in prihodnje podnebne spremembe ter jih ustrezno načrtovati ali nadgraditi.

Poleg tega, da podnebne spremembe vplivajo na strukturne značilnosti stavbe, lahko vplivajo tudi na pogoje, v katerih ljudje živijo, delajo in komunicirajo v zaprtih prostorih. Uporabniki stavb morajo uporabljati ogrevalne in hladilne sisteme za obvladovanje toplotnega neugodja, ki ga povzročajo ekstremne temperature.

Politični okvir

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam vključuje več ukrepov za odpravo podnebne ranljivosti grajenega okolja, pri čemer se upošteva medsektorski pomen stavb v okviru evropske podnebne politike. V strategiji je poudarjena potreba po izboljšanju pripravljenosti stavb na podnebne spremembe. Poleg tega strategija upošteva vlogo stavb pri obsežnem prilagajanju, na primer pri omejevanju učinka mestnih toplotnih otokov z zelenimi strehami in stenami, ter potrebo po natančnejših napovedih pritiskov podnebnih sprememb na grajeno okolje. Na ravni stavb je treba odločitve o naložbeni politiki podpreti z zanesljivimi podatki o podnebju, vključno z odločitvami na ravni gospodinjstev o tem, ali naj se prenovijo. Kar zadeva zavarovanje stavb, je ključna prednostna naloga strategije zapolniti vrzel na področju varstva podnebja za infrastrukturo in grajeno okolje. Ključna je tudi povezava med vodo in energijo, gradbeni sektor pa lahko pomaga pri odpravljanju s tem povezanih ranljivosti.

Strategija daje prednost sonaravnim rešitvam, kot so zelene strehe in zidovi, ki lahko pomagajo zmanjšati neprilagojenost, kar je praksa, ki se ji strategija priporoča izogniti. V stavbah so lahko na primer sonaravne rešitve trajnostna alternativa izključni uporabi klimatskih naprav za hlajenje. Ukrepi zelene infrastrukture (zeleni koridorji, zelena mestna območja, drevesa v mestih ter zelene strehe in stene) lahko povečajo odpornost grajenega okolja, zlasti če so vključeni v urbanistično načrtovanje in povezani z naravnimi rešitvami.

Vključitev strategije za prilagajanje in sporočila o valu prenove iz leta 2020 je izrecno predvidena. Cilj vala prenove, ki je del evropskega zelenega dogovora, je v naslednjih desetih letih podvojiti stopnje prenove ter zagotoviti večjo energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov. V zvezi s prilagajanjem opozarja, da je treba pregledati standarde za ogrevanje in hlajenje stavb, pri tem pa upoštevati ranljive ljudi in izboljšati pripravljenost družbe na vročinske valove. To je nadalje obravnavano v priporočilu o energijski revščini iz leta 2020, ki je tudi del vala prenove.

Leta 2021 se je začela revizija meril za zelena javna naročila za pisarniške stavbe iz leta 2016 (v okviru vala prenove). Zajema merila za odpornost proti podnebnim spremembam in temelji na kazalnikih, razvitih v novem evropskem okviru za trajnostne stavbe. Slednji, ki se je začel izvajati leta 2020, je namenjen ocenjevanju trajnostnosti stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se opira na vrsto kazalnikov, ki zajemajo ekstremna vremenska tveganja za zdravje in toplotno udobje, trajnostno odvodnjavanje in porabo vode.

Politike EU v zvezi z ogrevanjem in hlajenjem stavb so opisane na strani o zdravju Climate-ADAPT. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb in direktiva o energetski učinkovitosti zagotavljata smernice v zvezi s tem.

Izboljšanje baze znanja

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost zajemajo ranljivosti in možnosti prilagajanja grajenega okolja z globalnega in več regionalnih vidikov (vključno z Evropo in Sredozemljem) ter v okviru širših agregatov, kot so mestna naselja, zdravje in dvig morske gladine.

Fizične grožnje za stavbe, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so požari v naravi, taljenje permafrosta in dvig morske gladine, kar je velika ranljivost številnih nizko ležečih obalnih mest, vključno z evropskimi. Grajeno okolje se zato obravnava kot področje, na katerem so potrebni nujni prilagoditveni ukrepi, kot je revizija gradbenih predpisov z vidika, ki je bolj odporen na podnebne spremembe; uporabo inovativnih gradbenih pristopov; ali celo preselitev na varnejša območja, ko bodo izčrpane možnosti za reševanje nekaterih zelo ranljivih naselij. Sporočeni neenakomerni distribucijski učinki prilagoditvenih ukrepov, ki jih je treba obravnavati v politikah pravičnega prilagajanja, vključujejo višje stroške, poslabšanje bivalnih razmer v zaprtih prostorih (zlasti za prikrajšane zaradi slabših gradbenih materialov, dostopnih revnim, in prilagajanje gentrifikaciji, ki jo povzročajo podnebne spremembe). V posebnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so obravnavani vplivi podnebnih sprememb in možnosti prilagajanja v gradbenem sektorju, ki lahko prispevajo k omejitvi segrevanja na 1,5 °C.

Eurostatova pobuda Urban Audit zagotavlja na kazalnikih temelječe informacije o prilagoditveni zmogljivosti mest, vključno z infrastrukturo in stavbami. Pregledovalnik zemljevidov za prilagajanje mest zagotavlja kazalnike, npr. pozidavo tal in zelena mestna območja.

Urbani atlas iz storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega zagotavlja usklajene informacije o pokrovnosti tal in zemljevidih rabe tal v več sto mestih in njihovi okolici.

V okviru programa Evropske komisije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je znanje za prilagajanje podnebnim spremembam pri gradnji infrastrukture ena od tem, ki jih zajema delovni program. Projekt RESIN pomaga mestom pri pripravi trdnih strategij prilagajanja na njihovi najbolj kritični infrastrukturi. ProjektEU-CIRCLE razvija okvir na ravni Unije za podporo ključni infrastrukturi, ki jo je treba pripraviti na naravne nesreče, vključno s podnebnimi spremembami. Cilj projekta ABC21 je preučiti najboljše trajnostne zasnove za topla podnebna območja, da bi se sprostil njihov tržni in raziskovalni potencial. Projekt se osredotoča na pristop bioklimatskega načrtovanja, nizkoenergijske tehnike hlajenja in lokalne gradbene materiale, ki se že uporabljajo v toplejših delih sveta, kot je Afrika, in ki jih je mogoče identificirati in prilagoditi drugim geografskim območjem.

Dodatno znanje o prilagajanju mest je na voljo na spletni strani Climate-ADAPT Urban.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje je podprto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU.

Financiranje EU za podporo odpornosti infrastrukture, vključno s stavbami, je v glavnem organizirano v okviru kohezijske politike, natančneje prek evropskih skladov za regionalni razvoj.

Solidarnostni sklad EU posreduje v nujnih primerih, potem ko je nastala škoda. Financirajo se lahko tudi dogodki, povezani s podnebnimi spremembami.

Od leta 2021 raziskovalni program Obzorje Evropa zajema stavbe v okviru cilja 4 „Učinkovita, trajnostna in vključujoča raba energije“ sklopa 5 „Podnebna energija in mobilnost“. Rok za predložitev predlogov za dve temi v okviru cilja 4 tega programa, ki se osredotočata na krepitev podnebne odpornosti zgodovinskih stavb oziroma odpornost ranljivih stavb na prelomne dogodke, je bil september 2023; zato se lahko novi projekti, ki obravnavajo prilagajanje v stavbah, financirajo v prihajajoči zimi. Stavbe so eno od področij ukrepanja, na katera je usmerjena misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam v okviru programa Obzorje Evropa, ki spodbuja „uporabo sredstev, ki so na voljo za val prenove, za naknadno opremljanje javnih stavb in socialnih stanovanj, odpornih na podnebne spremembe, da bodo učinkovite z vidika virov in energije, zdrave in skladne z načeli krožnega gospodarstva“, v duhu vključevanja načel vala prenove in strategije prilagajanja.

Druge vrste prilagajanja financiranja EU v infrastrukturnem sektorju so nepovratna sredstva Evropske investicijske banke. Evropska investicijska banka dejavno spodbuja odpornost proti podnebnim spremembam v financiranih projektih.

Namen zavarovanj je finančno nadomestiti škodo zaradi nesreč, ki naj bi se zaradi podnebnih sprememb še povečala. Zavarovalno kritje je zelo pomemben instrument prilagajanja podnebnim spremembam v infrastrukturnem sektorju, vključno s stavbami.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju prilagajanja

Evropski organizaciji za standardizacijo CEN in CENELEC od leta 2014 spodbujata vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v gradbene standarde ter spodbujata njihov razvoj in usklajevanje, da bi se vplivi podnebnih sprememb, tehnološki napredek in družbene zahteve vključili v naložbene odločitve v skladu z mandatom Evropske komisije.

EU je navdih črpala iz ustvarjalnega gibanja izpred stoletja in v okviru pobude „val prenove“ vzpostavila novi evropski Bauhaus kot platformo za spodbujanje ustvarjalnega soustvarjanja novih rešitev za trajnostno in lepo grajeno okolje v EU. Cilj pobude je olajšati izmenjavo idej o cenovno ugodnejših in dostopnejših trajnostnih življenjskih prostorih, spodbuditi ustvarjalnost oblikovalcev, arhitektov, inženirjev, znanstvenikov, študentov in navdihnjenih ljudi iz vseh okolij, da bi na koncu izboljšali kakovost naših življenjskih izkušenj. Zagotovil bo tudi finančno podporo prek ad hoc razpisov za zbiranje predlogov in programov v večletnem finančnem okviru. Začetna faza je že privedla do več prvotnih prispevkov, na podlagi katerih je Evropska komisija 15. septembra 2021 izdala sporočilo.

Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo zagotavlja podporo prilagoditvenim ukrepom v mestnem okolju. Več informacij je na voljo na strani ClimateAdapt Urban.