Gorska območja

Območja Moutain

Ključna sporočila

• Do konca stoletja se predvideva, da se bodo evropske gore fizično spremenile. Veliki ledeniki bodo doživeli znatno izgubo mase, vendar bodo spremembe vplivale tudi na spodnja, srednja in poplavna okolja.

• Prilagajanje v sektorjih, kot so gospodarjenje z vodami, kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, je ključno za prilagajanje gorskih območij.

• EU ima več programov financiranja, ki lahko podpirajo projekte v gorskih regijah, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja. Ta sredstva se lahko uporabijo za podporo najrazličnejšim pobudam, vključno z infrastrukturnimi projekti, ustvarjanjem delovnih mest in ohranjanjem okolja.

Učinki in ranljivosti

Podnebne spremembe že vplivajo na evropske gorske regije. Do konca stoletja se predvideva, da se bodo evropske gore fizično spremenile. Veliki ledeniki bodo utrpeli znatno množično izgubo, vendar spremembe vplivajo tudi na nižje, srednje hribe in poplavna območja, s čimer vplivajo na razpoložljivost vode, kmetijsko proizvodnjo, turizem in zdravstveni sektor. Gorski sistemi imajo kompleksno topografijo, ki se znatno spreminja na kratkih razdaljah, kar ima za posledico raznolike podnebne vplive na različnih nadmorskih višinah. Na primer, z naraščajočo temperaturo zraka in večjimi padavinami bodo sezonske snežne linije na višjih nadmorskih višinah, snežne sezone pa bodo krajše. Drevesne linije se bodo pomaknile navzgor in gozdni vzorci se bodo spremenili v nižjih nadmorskih višinah. V državah z visokimi gorskimi verigami, kot so Alpe, bodo podnebne spremembe vplivale na vodno bilanco, kar bo imelo posledice za vodno energijo, odvodnjavanje mest, plovbo in povečanje intenzivnosti naravnih nesreč, povezanih z vodo.

Politični okvir

EU ima več politik in pobud, namenjenih podpiranju trajnostnega razvoja na gorskih območjih. Te politike priznavajo edinstvene okoljske, gospodarske in družbene izzive, s katerimi se soočajo gorske skupnosti, njihov cilj pa je spodbujati njihovo odpornost in dolgoročno sposobnost preživetja.

Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejete leta 2021, je, da bi prilagajanje postalo pametnejše (prečkanje meja znanja o prilagajanju), hitrejše (pospešeno uvajanje prilagoditvenih rešitev) in bolj sistemsko (integrirane rešitve in načrti). Spodbujanje lokalnega prilagajanja, sonaravnih rešitev, trajnostne rabe in odpornosti sladkovodnih virov je zlasti pomembno za gorske regije.

Prilagajanje v sektorjih, kot so gospodarjenje z vodami, kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, je ključno za prilagajanje gorskih območij.

Cilj revizije uredbeo prilagoditvi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) je večje zajemanje ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu, kar ima pomembne posledice za spremembo pokrovnosti tal. Ukrepi za dosego tega cilja, kot so ohranjanje travišč, sekvestracija ogljika v kmetijske površine in obnova šotišč, bodo prispevali tudi k preprečevanju erozije tal in zmanjšanju tveganja poplav.

V skladu z zelenim dogovorom EU je v novi skupni kmetijski politiki (SKP) za obdobje 2023–2027 in strategiji za biotsko raznovrstnost za leto 20230 več poudarka namenjenega okoljskim vprašanjem in podnebnim ukrepom.

Posebne politike za gorske regije EU

Ena od ključnih politik je Evropska strategija za alpsko regijo (EUSALP), ki je makroregionalna strategija, ki združuje regionalne in nacionalne deležnike iz sedmih alpskih držav. Cilj strategije je spodbujati trajnostni razvoj v regiji z usklajenim ukrepanjem na področjih, kot so inovacije, mobilnost in biotska raznovrstnost.

Alpska konvencija, sprejeta leta 1991, je mednarodna pogodba med alpskimi državami in EU za trajnostni razvoj in varstvo Alp. Končni cilj Alpske konvencije je razvijati skupno dediščino Alp in jo ohranjati za prihodnje generacije s transnacionalnim sodelovanjem, ki vključuje nacionalne, regionalne in lokalne oblasti.

Karpatska konvencija je večstranski sporazum med sedmimi državami, katerega cilj je spodbujati trajnostni razvoj in varstvo okolja v karpatski regiji. Konvencija se osredotoča na več ključnih področij, vključno z ohranjanjem biotske in krajinske raznovrstnosti, trajnostno rabo zemljišč in gozdarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam, trajnostnim turizmom in trajnostnim prometom. Podpira tudi sodelovanje in izmenjavo informacij med državami v regiji ter vključuje določbe o udeležbi javnosti in zainteresiranih strani pri odločanju. Karpatsko konvencijo podpira Evropska unija, ki zagotavlja finančna sredstva in tehnično pomoč za njeno izvajanje.

Konvencija o varstvu Pirenejev je mednarodni sporazum, katerega cilj je varovati naravno in kulturno dediščino pirenejskega gorovja ter spodbujati trajnostni razvoj v regiji. Vzpostavlja okvir za sodelovanje med državami podpisnicami na področjih, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna raba zemljišč in trajnostni turizem. Pirenejsko konvencijo podpirajo različni programi in pobude EU za financiranje, ki zagotavljajo finančno podporo projektom, ki spodbujajo trajnostni razvoj v pirenejski regiji.

Pobuda za okolje in varnost ter Dinarska Alpska konvencija: Ti dve ločeni pobudi sta mednarodni sporazumi, ki so jih podpisale mednarodne organizacije in več držav na Balkanu in v Dinarskih Alpah, katerih cilj je spodbujanje trajnostnega razvoja in varstva okolja na teh območjih.

Izboljšanje baze znanja

Cilj raziskovalnega projekta MOVING (vrednotenje gora s povezovanjem in zeleno rastjo) je krepitev zmogljivosti in sorazvoj – prek participativnega procesa od spodaj navzgor, ki vključuje akterje v vrednostni verigi, deležnike in oblikovalce politik – ustreznih okvirov politike po vsej Evropi za vzpostavitev novih ali nadgrajenih/nadgrajenih vrednostnih verig, ki prispevajo k odpornosti in trajnostnosti gorskih območij na podnebne spremembe.

PHUSICOS, ki v grščini pomeni „glede na naravo“, prikazuje, kako sonaravne rešitve zagotavljajo trdne, trajnostne in stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjšanje tveganja ekstremnih vremenskih dogodkov v podeželskih gorskih pokrajinah. Projekt bo zapolnil vrzel v znanju, ki je posebej povezana s sonaravnimi rešitvami za hidrometeorološke nevarnosti (poplave, erozija, zemeljski plazovi in suša), z izvajanjem sonaravnih rešitev na več lokacijah evropskih študij primerov.

MountResilience bo podpiral evropske regije in skupnosti na gorskih območjih, da bi se povečale njihove zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam in prehod na družbo, odporno na podnebne spremembe. Projekt bo zasnoval, preizkusil in razširil večplastne, večdimenzionalne in ponovno uporabne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam in sonaravne rešitve, ki obravnavajo politične in družbene potrebe ter vedenje državljanov, da bi obravnavali posebne podnebne vplive v gorskih regijah.

Podpora naložbam in financiranju

EU ima več programov financiranja, ki lahko podpirajo projekte v gorskih regijah, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja. Ta sredstva se lahko uporabijo za podporo najrazličnejšim pobudam, vključno z infrastrukturnimi projekti, ustvarjanjem delovnih mest in ohranjanjem okolja.

Cilj kohezijske politike EU je zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti različnih regij in se osredotočiti na regije, ki zaostajajo. V njem je navedeno, da se „posebna pozornost [...] nameni gorskim regijam“. Zato ima kohezijska politika ključno vlogo pri obravnavanju posebnih izzivov gorskih območij, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam, saj lahko v okviru svojih operativnih programov okrepi prilagajanje.

Interreg VI B opredeljuje 14 programov transnacionalnega sodelovanja za obdobje 2021–2027 na obsežnih območjih v Evropi in zunaj nje s proračunom 1,5 milijarde EUR. Poleg tega obstajajo posebne strategije, dogovorjene na ravni EU, za štiri makronacionalne regije: Baltsko morje, Donava, alpske regije ter jadransko-jonske regije. Ti programi zajemajo tudi gorske regije, ki imajo koristi od spodbujanja ukrepov strateškega sodelovanja na obsežnih območjih.

V okviru mandata Evropske komisije, ki se je začel leta 2014, so si Komisija, Evropski odbor za standardizacijo in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CEN-CENELEC) prizadevali obravnavati prilagajanje evropskih standardov in standardizacijo podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na odpornosti ključnih sektorjev.