Promet

Promet

Ključna sporočila

• Vplivi podnebnih sprememb v prometnem sektorju so povezani z ekstremnimi vremenskimi in hidrološkimi pojavi, kot so hudourniški dež, nevihte in ekstremni veter, morski valovi, poplave ali vročinski valovi. Ti pojavi podnebnih sprememb vplivajo zlasti na prometno infrastrukturo in s tem na sam promet, njegovo zanesljivost in varnost.
• V okviru strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam se bodo prilagoditveni ukrepi v prometu izvajali celostno z drugimi pobudami evropskega zelenega dogovora, kot je strategija za trajnostno in pametno mobilnost. Ta strategija skupaj z akcijskim načrtom določa temelje za to, kako lahko prometni sistem EU doseže zeleno in digitalno preobrazbo ter postane odpornejši na podnebne spremembe. Ključno področje ukrepanja EU je krepitev podnebne odpornosti vseevropskega prometnega omrežja, ki ga financira EU. Ocene vidikov prilagajanja podnebnim spremembam, povezanih s prometom, so na voljo v poročilih o mehanizmu agencije EEA za poročanje o prometnem okolju.
• Drugo pomembno področje je posodobitev standardov, ki urejajo varnost in učinkovitost infrastrukture v spreminjajočem se podnebju, v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo.

Učinki in ranljivosti

Promet je sestavni del gospodarstva in družbe ter ima ključno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi in podjetij. Ukrepe za povečanje odpornosti prometa in zmanjšanje občutljivosti prometnega sistema na podnebne spremembe bi bilo treba uskladiti s prizadevanji, da bi promet postal manj ogljično intenziven, trajnosten in pametnejši.

Podnebne spremembe vplivajo na prometni sektor na več načinov. Večina vplivov se nanaša na ekstremne vremenske in hidrološke dogodke, kot so hudourniški dež, nevihte in ekstremni veter, morski valovi, poplave ali vročinski valovi, ki se bodo v prihodnosti verjetno pogosteje pojavljali zaradi podnebnih sprememb. Ti pojavi podnebnih sprememb vplivajo zlasti na prometno infrastrukturo in s tem na sam promet, njegovo zanesljivost in varnost.

Politike, usmerjene v vpliv prometa na podnebne spremembe, njegovo ranljivost in prilagajanje nanje (CCIVA), so osredotočene na krepitev odpornosti prometa na učinke podnebnih sprememb v skladu s prizadevanji za zmanjšanje vpliva prometa na okolje in podnebni sistem.

Politični okvir

Na evropski ravni so procesi politike v prometnem sektorju usmerjeni predvsem v blažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje vpliva prometa na okolje, kar koristi prilagajanju, ne pa posebej prilagajanju.

Glede na sistemsko naravo strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam se bodo prilagoditveni ukrepi v prometu izvajali na celosten način z drugimi pobudami evropskega zelenega dogovora, kot je strategija za trajnostno in pametno mobilnost. Ta strategija za mobilnost skupaj z akcijskim načrtom določa temelje za to, kako lahko prometni sistem EU doseže zeleno in digitalno preobrazbo ter postane odpornejši na podnebne spremembe. Sveženj „Pripravljeni na 55“ vključuje zakonodajne predloge in politično pobudo za revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vključno z njegovo razširitvijo na ladijski promet, revizijo pravil za emisije iz letalstva ter vzpostavitvijo ločenega sistema trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe.

Zaščita vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki ga financira EU, pred podnebnimi spremembami je zagotovljena z zakonodajo EU o smernicah Unije za razvoj omrežja TEN-T. Postopek ocenjevanja TEN-T, ki ga je Evropska komisija izvedla leta 2019, je privedel do revizije Uredbe in ustreznih smernic. Namen tega postopka ocenjevanja je razviti učinkovito, varno, pametno in trajnostno prometno omrežje, ki upošteva digitalizacijo in obravnava podnebne spremembe. Na podlagi rezultatov postopka ocenjevanja bo Komisija novembra 2021 pripravila in predložila revidirano uredbo o TEN-T.

Izboljšanje baze znanja

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost zajemajo ranljivosti in možnosti prilagajanja za prometni sektor v različnih poglavjih, s svetovnega vidika in z več regionalnih vidikov, vključno z Evropo, Sredozemljem in Arktiko. Promet se obravnava kot sestavni del širših agregatov, kot so mestna naselja in ključna infrastruktura, predvsem v zvezi z dvigom morske gladine ali taljenjem permafrosta. Motnje v prometni infrastrukturi so glede na pomen svetovne trgovine s hrano glavni dejavnik tveganja v okviru ključnega reprezentativnega tveganja za nizko ležeče obalne sisteme in prehransko varnost. Pričakuje se, da se bo promet na Arktiki zaradi podnebnih sprememb korenito spremenil: odprtje novih poti naj bi prineslo nove priložnosti in nove izzive za tovorne in potniške ladje; Pričakuje se, da bo taljenje permafrosta povzročilo velike motnje na arktičnih kopenskih prometnih poteh z zelo omejenimi možnostmi za izvajanje učinkovitih prilagoditvenih rešitev.

Znanje CCIVA na področju prometa v Evropi se postopoma gradi in krepi z raziskavami, ki jih financira EU, in rednimi postopki ocenjevanja, ki jih izvajajo ugledne organizacije, vključno s poročili o oceni IPPC, poročili UNEP GEO ter poročili o mehanizmu poročanja EEA o prometu in okolju (TERM).

V petem ocenjevalnem poročilu IPPC je poudarjeno, da se za prometni sektor priporočajo strukturni prilagoditveni ukrepi, izboljšave infrastrukture in obvladovanje tveganja nesreč, nekateri prilagoditveni odzivi pa lahko vključujejo znatne dodatne koristi, sinergije in kompromise.

OECD se na izziv prilagajanja podnebnim spremembam odziva s podpiranjem vlad pri načrtovanju in izvajanju uspešnih, učinkovitih in pravičnih politik prilagajanja. OECD je leta 2016 v sodelovanju z Mednarodnim prometnim forumom objavila poročilo Adapting Transport to Climate Change and Extreme Weather (Prilagajanje prometa podnebnim spremembam in ekstremnemu vremenu), ki obravnava temeljne izzive, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za lastnike prometne infrastrukture. V tem poročilu so proučene strategije, ki lahko organom, pristojnim za promet, pomagajo zmanjšati tveganja za uspešnost omrežja, povezana s spreminjajočimi se ekstremnimi vremenskimi vzorci.

Vidike prilagajanja podnebnim spremembam, povezane s prometom, obravnavajo tudi poročila EEA TERM.  Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Nature-based solutions in Europe: Politika, znanje in praksa za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč obravnavajo trajnostni mestni promet kot sestavni del prilagojenih mest, odpornih na podnebne spremembe. Poročilo Evropske agencije za okolje o prilagajanju prometa podnebnim spremembam v Evropi proučuje sedanje prakse prilagajanja podnebnim spremembam v zvezi s prometom v evropskih državah. Vsebuje pregled izzivov in stanja prilagoditvenih ukrepov, pregled več pobud v različnih državah ter sklepe o možnih nadaljnjih ukrepih.

Raziskovalni projekti, namenjeni prilagajanju prometa podnebnim spremembam, so bili podprti v okviru programa Obzorje 2020 in zlasti kot del družbenih izzivov pametnega, zelenega in integriranega prometa. Glavni namen projekta RESilient transport InfraSTructure to extreme events je povečati odpornost transportnih operacij na naravne ekstremne dogodke in ekstremne dogodke, ki jih povzroči človek. Drugi projekt, Strategije za preverjanje prihodnosti ali Prožna prometna omrežja proti ekstremnim dogodkom, je namenjen povečanju odpornosti kritičnih elementov multimodalne prometne infrastrukture, kot so mostovi, predori in terminali. Cilj projekta GIS-based Infrastructure Management System for Optimized Response to Extreme Events on Terrestrial Transport Networks (GIS-sistem upravljanja infrastrukture za optimiziran odziv na ekstremne dogodke na kopenskih prometnih omrežjih) je zasnovati, potrditi in izvajati celostne metode, strategije, orodja in tehnične posege za znatno povečanje odpornosti infrastrukture za kopenski promet. razvoj sistema za podporo odločanju za povečanje odpornosti prometne infrastrukture na podlagi kombinirane uporabe zemeljskih in zračnih senzorjev; Glavni namen projekta PANOPTIS so napredna orodja za modeliranje.

Podpora naložbam in financiranju

V večletnem finančnem okviru skupna dodeljena sredstva za program Instrument za povezovanje Evrope – promet znašajo 12,8 milijarde EUR za celotno programsko obdobje 2021–2027. Ta sredstva naj bi se vlagala v razvoj prometne infrastrukture in povečanje njene odpornosti, vključno z omrežjem TEN-T.

Prometni projekti na nacionalni ravni, ki so med drugim namenjeni povečanju odpornosti prometa na podnebne spremembe, bodo finančno podprti s finančnimi instrumenti kohezijske politike EU prek operativnih programov. Skupni prispevek EU za celotno programsko obdobje bo znašal 274,3 milijarde EUR.

V prejšnjem obdobju financiranja 2014–2020 so kohezijsko politiko podpirali evropski strukturni in investicijski skladi, med prednostnimi naložbami, pomembnimi za prilagajanje v prometu, pa sta bili „omrežna infrastruktura v prometu in energetiki“ s skupnim proračunom v višini 67,3 milijarde EUR ter „prilagajanje podnebnim spremembam in amp; preprečevanje tveganj“ s proračunom v višini 43,2 milijarde EUR. Evropska komisija je objavila informativni pregled o podnebnih spremembah in velikih projektih, v katerem so podrobneje opisane zahteve v zvezi s podnebnimi spremembami in smernice za velike projekte.

Projekt Civitas SUMP plus, ki se financira iz programa Obzorje 2020, pomaga citie vseh velikosti pri izvajanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih. Ta projekt ustvarja nove pristope in orodja v šestih "mestnih laboratorijih", kot sta Antwerpen v Belgiji in Platanias v Grčiji. Dobre prakse in izkušnje, pridobljene v teh laboratorijih, bodo prenesene na politike, strokovne delavce in raziskovalce v državah članicah ter na usmerjevalno gradivo in orodja.

Nadaljevanje programa Obzorje 2020 je program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 s skupnim proračunom v višini 95,5 milijarde EUR. Struktura programa je sestavljena iz štirih raziskovalnih prednostnih nalog. V okviru prednostne naloge „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ se bodo projekti v prometnem sektorju financirali v okviru teme „Podnebje, energija in mobilnost“ s skupnim proračunom v višini 15,1 milijarde EUR.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Pomemben ukrep za zmanjšanje občutljivosti prometa v EU na podnebne spremembe je razvoj in široka uporaba infrastrukturnih standardov, odpornih na podnebne spremembe. Prometna infrastruktura je hrbtenica prometnega sistema, uporaba teh standardov pa bo pomagala zagotoviti odpornost infrastrukture na škodljive vplive podnebnih sprememb, kot so poplave, močan veter ali izjemno visoke temperature. Komisija je sodelovala z evropskimi organizacijami za standardizacijo pri posodabljanju standardov, ki urejajo varnost in učinkovitost infrastrukture v spreminjajočem se podnebju. V začetku leta 2015 je bila na podlagi mandata EU za revizijo in razvoj infrastrukturnih standardov, odpornih na podnebne spremembe, ustanovljena usklajevalna skupina CEN-CENELEC za prilagajanje podnebnim spremembam. V prvi fazi te zahteve za standardizacijo je bilo izbranih 13 standardov, ki jih bodo pregledali tehnični odbori, od katerih sta dva standarda, in sicer električna in elektronska aplikacija za železnice ter oprema za podporo na tleh za zrakoplove, povezana s prometnim sektorjem. V drugi fazi, ki se je začela konec leta 2017, se je revizija standardov nadaljevala. Vzporedno s tem so bile pripravljene smernice CEN-CENELEC za obravnavanje prilagajanja podnebnim spremembam v standardih, da bi se tehnični odbori podprli pri reviziji standardov v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija je države članice spodbudila, naj v izvajanje svojih nacionalnih strategij prilagajanja vključijo nacionalno standardizacijo.

Evropska komisija podpira trajnostno mobilnost v mestih s spodbujanjem koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki je opisan v sporočilu Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih. Splošni cilj načrtov za trajnostno mobilnost v mestih je izboljšati kakovost življenja državljanov z obravnavanjem glavnih okoljskih prometnih izzivov v mestih, kot so onesnaževanje zraka/hrupa, podnebne spremembe in vključevanje novih storitev mobilnosti. Izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih zagotavlja, da bo prometni sistem bolj raznolik in okolju prijazen, tako da bo tudi odpornejši na vplive podnebnih sprememb. Revidirana izdaja smernic za razvoj in izvajanje načrta za trajnostno mobilnost v mestih je bila pripravljena na podlagi enoletnega procesa vključevanja deležnikov.

MRE prilagoditev

Vseevropski postopki spremljanja, poročanja in ocenjevanja v prometnem sektorju potekajo predvsem v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb, in sicer v zvezi z ogljično intenzivnostjo prometa in emisijami toplogrednih plinov (poročanje UNFCCC), uporabo obnovljivih virov energije v prometu ali okoljsko učinkovitostjo prometa. Ni vseevropskega, obveznega in zakonodajnega poročanja, ki bi zagotavljalo pregled učinkov, ranljivosti in prilagajanja prometa v državah članicah EU.

V prihodnosti bi bilo treba izvajanje načrtov za trajnostni razvoj mest redno spremljati in ocenjevati v skladu s smernicami za načrte za trajnostno mobilnost v mestih, da bi čim bolj povečali učinkovitost in dodano vrednost za kakovost življenja v mestih in prilagajanje prometa podnebnim spremembam.