All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodies- BG български
- ES Español
- CS Čeština
- DA Dansk
- DE Deutsch
- ET Eesti keel
- EL Ελληνικά
- EN English
- FR Français
- GA Gaeilge
- HR Hrvatski
- IT Italiano
- LV Latviešu
- LT Lietuvių
- HU Magyar
- MT Malti
- NL Nederlands
- PL Polski
- PT Português
- RO Română
- SK Slovenčina
- SL Slovenščina
- FI Suomi
- SV Svenska Ne-EU jeziki
- IS Íslenska
- NN Nynorsk
- TR Türkçe
Evropska ocena podnebnih tveganj
Celovita ocena sedanjih in prihodnjih podnebnih tveganj v Evropi
Prva evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA), objavljena leta 2024, je celovita ocena glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi. Mnoga od teh tveganj so že dosegla kritično raven in lahko postanejo katastrofalna brez nujnega in odločnega ukrepanja.
Delo v zvezi z drugo oceno podnebnih tveganj na ravni EU, ki bo objavljena leta 2028, že poteka. Preberite več o EUCRA-2.
Raziščite interaktivne gledalce
EUCRA v številkah
Velika podnebna tveganja
Izpostavljena področja politike EU
Nujna podnebna tveganja
Žariščne točke v Evropi
Vprašanja in odgovori
EUCRA je prvo tovrstno znanstveno poročilo, ki dopolnjuje obstoječo bazo znanja o oceni podnebnih tveganj v Evropi.
Cilj EUCRA je evropskim oblikovalcem politik pomagati opredeliti prednostne naloge za prilagajanje podnebnim spremembam v sektorjih, občutljivih na podnebne spremembe, v naslednjem političnem ciklu EU po volitvah v Evropski parlament leta 2024. Namen poročila je tudi pomagati opredeliti prednostne naloge za prihodnje naložbe, povezane s prilagajanjem, in zagotoviti vseevropsko referenčno točko za izvajanje in posodabljanje nacionalnih ali podnacionalnih ocen podnebnih tveganj.
EUCRA se osredotoča na tveganja za Evropo, ki jih povzročajo ali povečujejo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vendar upošteva tudi dejavnike nepodnebnih tveganj in okvir politike. Obravnava:
- „zapletena“ podnebna tveganja, vključno s tveganji, ki jih povzroča kombinacija podnebnih in/ali nepodnebnih nevarnosti („sestavljene nevarnosti“), tveganji kaskadne uporabe sistemov in sektorjev („kaskadna tveganja“) ter tveganji, ki vplivajo na Evropo iz držav zunaj Evrope („čezmejna tveganja“);
- posledice podnebnih tveganj in obvladovanja podnebnih tveganj za socialno pravičnost, v katerih so opredeljene evropske regije, ki jih najbolj prizadenejo, in skupine prebivalstva, ki so najbolj ranljive za velika podnebna tveganja;
- Prednostne naloge za ukrepe za vključevanje tveganj v ustrezna področja politike na podlagi ocene resnosti in nujnosti tveganja. To vključuje upoštevanje časovnega okvira tveganj, odgovornosti za tveganja in ustreznega okvira politike;
- Možne sinergije in kompromisi med povečanjem odpornosti proti podnebnim spremembam in drugimi cilji politike na podlagi razpoložljivih dokazov.
EUCRA kaže, da:
- Vsi deli Evrope se soočajo s skrajnimi podnebnimi razmerami, ki so brez primere v zabeleženi zgodovini. Te skrajnosti bodo še pogostejše ali hujše, zlasti pri scenarijih z visokim segrevanjem;
- Nekatera podnebna tveganja v Evropi so že zdaj na kritičnih ravneh, kot so tveganja za ekosisteme, zdravstvena tveganja zaradi vročinskih valov, tveganja, povezana s poplavami na celinskih vodah, in tveganja za evropske solidarnostne mehanizme. Številna druga tveganja lahko v tem stoletju dosežejo kritično ali celo katastrofalno raven;
- Potrebni so nujni ukrepi, tako za tveganja, ki so zdaj na kritičnih ravneh, kot za tveganja z dolgim političnim obzorjem, na primer v zvezi s stavbami, dolgotrajno infrastrukturo, prostorskim načrtovanjem in gozdarstvom;
- Večina podnebnih tveganj je v soodgovornosti EU in njenih držav članic. To pomeni, da morajo oblikovalci politik na evropski, nacionalni in lokalni ravni sodelovati pri obravnavanju teh tveganj.
EUCRA opredeljuje skupno 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo, ki bi lahko imela resne posledice. Ta tveganja so razvrščena v pet širših sklopov: ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. Poleg tega so v oceni opredeljena tri glavna podnebna tveganja, značilna za najbolj oddaljene regije EU.
Več kot polovica podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu, zahteva več ukrepov zdaj, osem od njih pa velja za posebej nujne. Ta nujna tveganja zajemajo različne sklope in vključujejo: tveganja za obalne ekosisteme; tveganja za morske ekosisteme; tveganja za zdravje ljudi zaradi vročinskega stresa; tveganja za prebivalstvo in infrastrukturo zaradi poplav na celinskih vodah; ter tveganja za evropske solidarnostne mehanizme.
V južni Evropi so med zelo nujnimi dodatnimi tveganji tveganja za ekosisteme, prebivalstvo in grajeno okolje zaradi požarov v naravi, tveganja za rastlinsko pridelavo; ter tveganja zaradi vročinskih valov za delavce na prostem.
Več od 36 glavnih tveganj je že zdaj na kritični ravni, vsa pa naj bi v prihodnosti postala še hujša. Mnoge od njih imajo dolgo obdobje politike, kar pomeni, da je treba pri danes sprejetih odločitvah upoštevati spreminjajoče se podnebje in vse večjo resnost tveganja, da bi preprečili morebitne katastrofalne učinke v prihodnosti.
Podnebna tveganja se močno razlikujejo znotraj regij, sektorjev in ranljivih skupin ter med njimi. Tveganja so odvisna od njihove izpostavljenosti podnebnim nevarnostim ter okoljskih in socialno-ekonomskih razmer, ki določajo njihovo ranljivost za te nevarnosti.
EUCRA opredeljuje naslednje žariščne točke v Evropi, na katere še posebej vplivajo številna podnebna tveganja:
- Južna Evropa. Ta regija je še posebej ogrožena zaradi vse večjih vplivov vročine in suše na kmetijsko proizvodnjo, delo na prostem, razpoložljivost vode za gospodarske sektorje in požarno ogroženost. V južni Evropi so še posebej ogrožena podeželska območja in lokalna gospodarstva, ki so odvisna od kmetijstva, ekosistemskih storitev in poletnega turizma;
- Nizko ležeče obalne regije, vključno s številnimi gosto poseljenimi mesti. Te so ogrožene zaradi poplav, erozije in vdora slane vode, ki ga še poslabšuje dvig morske gladine;
- Najbolj oddaljene regije EU. Ti se soočajo s posebnimi tveganji zaradi svoje oddaljene lokacije, šibkejše infrastrukture, omejene gospodarske diverzifikacije in pri nekaterih od njih močne odvisnosti od nekaj gospodarskih dejavnosti. Posebna podnebna tveganja imajo lahko žariščne točke v regijah, ki presegajo tiste, ki so izpostavljene tukaj.
Meritve temperature kažejo, da se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je tako najhitreje segrevajoča se celina na Zemlji. Razlog za to je več dejavnikov, vključno z deležem evropskih zemljišč na Arktiki, ki se še hitreje segreva, izgubo ledene in snežne odeje ter spremembami vzorcev kroženja v ozračju, ki spodbujajo pogostejše poletne vročinske valove v Evropi, zlasti v zahodni Evropi.
Za več informacij o trenutnih in predvidenih podnebnih razmerah v Evropi obiščite Evropsko poročilo o stanju podnebja za leto 2023, ki sta ga objavili Copernicusova storitev za podnebne spremembe (C3S) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da so ekstremne podnebne razmere v Evropi od leta 1980 povzročile škodo v višini približno 650 milijard EUR. V obdobju 2020–2023 so letne izgube presegle približno 50 milijard EUR. Kar zadeva posamezne dogodke, je poplava avgusta 2023 v Sloveniji povzročila neposredno in posredno škodo, ki je ocenjena na približno 16 % nacionalnega BDP.
Previdna ocena je, da bi lahko vse hujši podnebni vplivi do konca stoletja zmanjšali BDP EU za približno 7 %. Skupno dodatno zmanjšanje BDP za EU kot celoto bi lahko v obdobju 2031–2050 znašalo 2,4 bilijona EUR, če bi globalno segrevanje trajneje preseglo prag 1,5 stopinje iz Pariškega sporazuma. Za stroške, povezane s posebnimi vremenskimi ekstremi, so po ocenah stroški suše 9 milijard EUR na leto, stroški poplav pa od leta 1980 skupaj več kot 170 milijard EUR. V prihodnosti bi lahko letna škoda v Evropi zaradi obalnih poplav do leta 2100 presegla 1 bilijon EUR, pri čemer bi bilo obalnim poplavam vsako leto izpostavljenih 3,9 milijona ljudi (Sporočilo Evropske komisije „Obvladovanje podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje“, 2024).
Obseg morebitne škode bi lahko dodatno vplival tudi na konkurenčnost gospodarstev in podjetij, geopolitično okolje (npr. svetovna varnost, zaščita, trgovinski tokovi in gospodarska stabilnost), delovno silo in poglabljanje socialnih neenakosti.
EU in njene države članice so že dosegle znaten napredek pri razumevanju podnebnih tveganj, s katerimi se soočajo, in pri pripravi nanje. Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam se dobro izvaja, na nacionalni ravni pa se nacionalne ocene podnebnih tveganj vse pogosteje uporabljajo kot podlaga za razvoj politike prilagajanja. Vendar je družbena pripravljenost še vedno nizka, saj izvajanje politike znatno zaostaja za hitro naraščajočimi stopnjami tveganja.
EUCRA poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi na ravni EU in držav članic na področjih politike, ki so najbolj izpostavljena podnebnim tveganjem. Kaže, da je vključevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih tveganj obvezno na skoraj vseh področjih politike, zlasti tistih z dolgim političnim okvirom, in da morajo različne ravni upravljanja sodelovati, saj je večina tveganj soodgovorna.
Evropska komisija je marca 2024 v odziv na EUCRA izdala sporočilo o obvladovanju podnebnih tveganj v Evropi. Komisija izpostavlja štiri glavne kategorije ukrepov:
- boljše upravljanje in tesnejše sodelovanje na področju odpornosti proti podnebnim spremembam med nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo;
- orodja za opolnomočenje lastnikov tveganj za boljše razumevanje medsebojnih povezav med podnebnimi tveganji, naložbami in dolgoročnimi strategijami financiranja;
- izkoriščanje strukturnih politik, med drugim v zvezi s prostorskim načrtovanjem in kritično infrastrukturo;
- Pravi predpogoji za financiranje odpornosti proti podnebnim spremembam.
Za obravnavo glavnih tveganj z ukrepi na terenu in izboljšanim upravljanjem na več ravneh je mogoče spoznanja pridobiti tudi iz 128 študij primerov Climate-ADAPT (april 2024).
EUCRA uporablja koncept podnebnega tveganja iz šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (AR6) ter smernice za oceno tveganja iz standardov ISO 31000 in ISO 14091, kadar je to izvedljivo.

Nevarnosti, povezane s podnebjem, vključujejo kronične in akutne spremembe podnebnih razmer, ki lahko povzročijo tveganja za človeške ali ekološke sisteme. Večinoma sinonimni izrazi vključujejo podnebne nevarnosti, podnebne nevarnosti, nevarnosti podnebnih sprememb, dejavnike podnebnih vplivov in dejavnike podnebnih tveganj.
Dejavniki nepodnebnega tveganja vključujejo tiste procese in pogoje, ki določajo, kako nekatere nevarnosti, povezane s podnebjem, posamezno ali v kombinaciji vplivajo na človeški ali ekološki sistem. Vključujejo okoljske stresorje, kot sta onesnaževanje ali razdrobljenost ekosistemov; tehnične dejavnike, kot so standardi zasnove kritične infrastrukture; socialno-ekonomski dejavniki, kot sta dostop do zavarovanja pred poplavami in splošno zdravstveno varstvo; ter vidiki politike, kot sta določitev območij poplavne ogroženosti in izvrševanje prepovedi gradnje znotraj njih.
Na podlagi obstoječih znanstvenih dokazov so bili izvedeni strukturirana izbira, analiza in ocena tveganja. Pri izbiri tveganja so bila na podlagi skupnih meril ugotovljena velika podnebna tveganja za Evropo. V analizi tveganja so bila ta tveganja razvrščena glede na njihovo resnost skozi čas na podlagi njihovega potenciala za resne posledice za Evropo. V fazi ocenjevanja tveganja je bila ocenjena nujnost ukrepanja EU ob upoštevanju resnosti tveganja skozi čas, zaupanja v oceno resnosti tveganja in časovnih vidikov morebitnih prilagoditvenih ukrepov skupaj z odgovornostjo za tveganje, pripravljenostjo politike in obdobjem politike. Strukturirana ocena tveganja je vključevala skupine avtorjev ustreznih poglavij in neodvisno skupino za pregled tveganja. Več informacij je na voljo v Prilogi 2 k poročilu EUCRA.
EUCRA je bila razvita na podlagi razpoložljivih podatkov in znanja iz prejšnjih ocen nevarnosti in tveganj, povezanih s podnebjem, v Evropi in po svetu ter je bila usklajena s tekočimi evropskimi ocenami, da bi se zagotovilo dopolnjevanje rezultatov.
Ključni viri podatkov in znanja so vključevali:
- poročila in podatki Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S);
- Šesto ocenjevalno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) (AR6);
- Publikacije iz raziskovalnih projektov, financiranih v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa
- projekti PESETA, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC);
- poročila in viri znanja, ki jih pripravi Evropska komisija;
- Drugi proizvodi EGP, vključno s portalom Climate-ADAPT.
Prva ocena EUCRA je bila izvedena po hitrem postopku in je trajala le eno leto in pol. Zaradi omejenega časa, ki je bil na voljo, poročilo ni moglo zajeti vseh vidikov vplivov podnebnih sprememb na Evropo, zato so bila nekatera tveganja, povezana s podnebjem, deležna omejene pozornosti ali pa je sploh ni bilo. Ti vključujejo tveganja, povezana s skupno zunanjo in varnostno politiko EU (kot so geopolitična tveganja in tveganja, povezana z nenadzorovanimi migracijami), ter podnebna tveganja, ki jih večinoma obvladujejo zasebni akterji. Poleg tega poročilo ne pregleduje politik in ukrepov za prilagajanje na nacionalni ravni niti ne ocenjuje posebnih rešitev za prilagajanje ali njihove izvedljivosti, stroškov in koristi.
EUCRA je pripravila Evropska agencija za okolje v sodelovanju s številnimi organizacijami in strokovnjaki pod skupnim vodstvom Evropske komisije (ki jo je zastopal Generalni direktorat za podnebno politiko) in Evropske agencije za okolje. Glavni izvajalski partnerji so:
- EGP
- Konzorcijski partnerji Evropskega tematskega centra za prilagajanje podnebnim spremembam in LULUCF (ETC CA):
- Fundacija Evro-sredozemskega centra za podnebne spremembe
- EURAC Research – Evropska akademija Bozen-Bolzano
- Barcelona Superračunalniški center
- Predictia Inteligentne podatkovne rešitve SL
- Finski inštitut za okolje
- Stockholmski inštitut za okolje
- Univerza v Wageningenu, Oddelek za okoljske vede
- PBL Nizozemska agencija za presojo vplivov na okolje
- Skupno raziskovalno središče (JRC) in
- Storitev programa Copernicus na področju podnebnih sprememb (C3S)
- Zunanji sodelavci
Skupno je k poročilu prispevalo 96 avtorjev, od tega 4 iz EEA, 54 iz ETC CA, 14 iz JRC, 2 iz C3S in 22 zunanjih.
Pripravo EUCRA je dodatno podprla izkustvena skupnost, ki jo sestavljajo naslednje skupine:
- Delovna skupina Evropske komisije
- Strokovna svetovalna skupina
- Odbor za pregled tveganja
- Skupina Eionet za vplive podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje nanje
Da, delo v zvezi z drugo evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA-2) že poteka. EUCRA-2 bo okrepil upoštevanje gospodarskih, socialnih in varnostnih razsežnosti pri analizi podnebnih tveganj, hkrati pa okrepil sodelovanje strokovnjakov in deležnikov. Poudarek bo na povezovanju ocene tveganja s praktičnimi ukrepi in politikami za zmanjšanje teh tveganj, usklajenimi s širšimi prednostnimi nalogami politike EU. Objava je predvidena za tretje četrtletje 2028. Več o EUCRA-2
.
Language preference detected
Do you want to see the page translated into ?


