2.4 Upoštevanje čezmejnih vprašanj

Večina neposrednih in posrednih vplivov podnebnih sprememb je čezmejnih. Čezmejna vprašanja ustvarjajo soodvisnost med državami (npr. hidrološka, socialna in gospodarska v primeru vode).

Zato bi si morala država prizadevati za vzpostavitev stika s sosednjimi državami, da bi jih obveščala o procesu prilagajanja in problematičnih področjih v zvezi s čezmejnimi vplivi ter opredelila pristope za usklajevanje v različnih političnih, pravnih in institucionalnih okoljih.

Skupna prizadevanja za prilagajanje in obvladovanje tveganja nesreč bodo morda morala temeljiti tudi na opredelitvi skupnih groženj (npr. z izvajanjem vzajemnih ocen tveganja) in morajo biti v skladu s cilji prilagajanja vsake države. Dobro izhodišče je opredeliti področja, pomembna za prilagoditvene ukrepe, na katerih obstaja tradicionalno čezmejno sodelovanje (npr. upravljanje povodij, obvladovanje poplavne ogroženosti, upravljanje nacionalnih parkov), in si prizadevati za vključitev organov upravljanja v prilagoditveno politiko.

Naložbe v čezmejno sodelovanje so tudi način za zmanjšanje stroškov prilagoditvenih ukrepov in povečanje njihovih koristi z razvojem sinergij pri prilagoditvenih ukrepih in vključevanjem posledic za sosedske jurisdikcije.

V evropskih makroregijah, kot so alpski prostor, Karpati, severozahodna in jugovzhodna Evropa, Baltsko morje in strategija za Podonavje, že potekajo čezmejne dejavnosti, ki obravnavajo podnebne spremembe in skupaj razvijajo prilagoditvene odzive. Druge čezmejne dejavnosti na regionalni ravni vključujejo prilagoditvene dejavnosti, ki trenutno potekajo v Pirenejih.

Vse te obsežne dejavnosti, ki vključujejo več držav, prejemajo sredstva EU. Poleg tega evropske politike že prispevajo k reševanju nekaterih čezmejnih vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami. Na primer, direktiva o poplavah in okvirna direktiva o vodah zahtevata čezmejno sodelovanje v vodnem sektorju. Poleg tega obstajajo evropski in vseevropski sistemi za zgodnje opozarjanje in odkrivanje naravnih nesreč zaradi vremenskih razmer, kot so Meteoalarm, evropski sistem za ozaveščanje o poplavah, evropski informacijski sistem za gozdne požare in evropski observatorij za sušo. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite zagotavlja tudi okvir za okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU za učinkovito preprečevanje tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje, vključno z ukrepi, kot so ocene tveganja in načrtovanje, izmenjava dobrih praks, izboljšanje baze znanja, usposabljanje in vaje.