Prilagajanje podnebnim spremembam na mestnih območjih

Mesta so ključna središča gospodarskih in kulturnih dejavnosti v Evropi. Nanje že vplivajo podnebne nevarnosti, kot so močne padavine in vročinski valovi, ki naj bi zaradi podnebnih sprememb postali intenzivnejši in pogostejši. Ker podnebne spremembe napredujejo, se morajo mesta prilagoditi, da bi v prihodnosti ostala prijetna za življenje, funkcionalna in uspešna. Prilagajanje je proces prilagajanja dejanskim ali pričakovanim podnebnim in podnebnim nevarnostim, katerega namen je zmanjšati negativne vplive ali izkoristiti koristne priložnosti. Podobno kot pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov se je treba nujno pripraviti tudi na neizogibne učinke podnebnih sprememb. Mesta morajo ukrepati takoj, da bi preprečila ali zmanjšala število smrtnih primerov, povezanih z vremenom (npr. zaradi vročinskih valov), in gospodarskih izgub zaradi skrajnih podnebnih pojavov v prihodnosti. Do aprila 2020 se je skoraj 3 000 mest po vsej Evropi zavezalo, da bodo sprejela ukrepe za prilagajanje v okviru Konvencije županov, to število pa se še povečuje.

Napovedano povečanje pogostosti in intenzivnosti nevarnosti, povezanih s podnebjem, kot so poplave, vročinski valovi, požari v naravi in suše, zahteva odziv ne le nacionalnih vlad, temveč tudi lokalnih organov. Prilagajanje je lahko močno lokaliziran proces zaradi posebnih geografskih, socialno-demografskih ali gospodarskih značilnosti določenega kraja. Mestni organi najbolje poznajo lokalne nevarnosti (glej korak 2.1)in posebne vzroke ranljivosti na lokalnem območju (npr. značilnosti prebivalstva, vrste infrastrukture, gospodarsko najpomembnejše sektorje itd.); glej korak 2.3)in so zato primerni za njihovo obravnavo.

Prilagajanje podnebnim spremembam na lokalni ravni – z izogibanjem ali zmanjševanjem tveganj – je gospodarsko smiselno. Po podatkih E3G bi lahko gospodarski stroški zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov za mesta EU do leta 2070 dosegli več kot 190 milijard EUR letno, če ne bodo sprejeti ukrepi. V Københavnu so na primer poplave v središču mesta zaradi velikega deževja leta 2011 povzročile škodo v višini več kot 6 milijard DKK (več kot 800 milijonov EUR). Potencialni stroški prihodnjih padavinskih dogodkov so bili tako visoki, da so upravičili porabo 12 milijard DKK za več kot 300 projektov upravljanja meteornih voda po mestu v obdobju 20 let.

Poleg tega najvišje bonitetne agencije pri ocenjevanju tveganja posojanja denarja vse bolj upoštevajo pripravljenost mest na podnebne spremembe. Poleg tega mesta, ki so varna pred naravnimi nesrečami in v katerih je prijetno živeti (npr. z zagotavljanjem zelenih površin), običajno privabijo in zadržijo več naložb in usposobljene delovne sile.