Uporaba daljinskega zaznavanja pri prilagajanju podnebnim spremembam

Daljinsko zaznavanje se uporablja za pridobivanje znanja ali celo sistemov za podporo odločanju za ciljne uporabnike (npr. izvajalce, vključene v obvladovanje tveganja nesreč, urbaniste, načrtovalce zemljišč, kmete itd.). Vključevanje končnih uporabnikov kot deležnikov v celoten proces oblikovanja in ustvarjanja znanja in izdelkov je bistveno za ustvarjanje rezultatov, ki se v skladu s paradigmo koprodukcije dejansko uporabljajo in koristijo.

Tehnike daljinskega zaznavanja, zlasti satelitski posnetki, so se že uspešno uporabljale na številnih področjih podnebnih sprememb, na primer za: (i) preučevanje trendov globalne temperature na površini oceanov in v ozračju, (ii) odkrivanje sprememb sončnega sevanja, ki vplivajo na globalno segrevanje, (iii) spremljanje aerosolov, koncentracije vodnih hlapov in sprememb padavinskega režima, (iv) preučevanje dinamike podaljšanja snega in ledene odeje, (v) spremljanje sprememb morske gladine in obalnih sprememb, (vi) spremljanje stanja in sprememb vegetacije, (vii) spremljanje vodnih virov in vpliva zaradi suš in sušnih obdobij, (viii) spremljanje požarov in emisij požarov, (ix) napovedovanje tveganja nesreč, kot so ciklon, poplave in suša, (x) usmerjanje postopkov odločanja o prilagajanju podnebnim spremembam. Uporaba podatkov z daljinskim zaznavanjem se hitro razvija, tako v smislu razpoložljivih tehnik kot ločljivosti, pričakuje pa se, da se bodo v naslednji prihodnosti pojavile druge uporabe, pomembne za prilagajanje podnebnim spremembam.

Vendar so bili izraženi nekateri pomisleki glede uporabe daljinskega zaznavanja. Za preučevanje in spremljanje podnebnih sprememb so potrebne dolgoročne časovne vrste opazovanj, satelitski podatki pa so pogosto na voljo za kratkoročno obdobje. Poleg tega lahko nekatere negotovosti in izkrivljanja prejetih slikovnih okvirov zaradi vibracij in turbulence izhajajo iz pristranskosti v senzorjih in algoritmih za pridobivanje, zato uporaba satelitskih opazovanj v študijah podnebnih sprememb zahteva jasno opredelitev takih omejitev. Druge možne omejitve vključujejo: (i) visoki stroški pridobivanja podatkov visoke ločljivosti o zrakoplovih in dronih; (ii) v nekaterih primerih omejen dostop do potrebnih tehnologij zaradi stroškov ali omejitev v zvezi z znanji in spretnostmi; (iii) časovno diskontinuiteto podatkov o zrakoplovih in satelitskih podatkov; medtem ko je prva lahko še posebej draga in zato na voljo za omejeno število raziskav, se druga zbira v določenih časovnih presledkih, odvisno od povratka satelita.

Neposredna opazovanja kopnega so običajno omejena glede prostorske pokritosti, medtem ko tehnike daljinskega zaznavanja omogočajo spremljanje v večjem obsegu. Satelitski podatki imajo široko pokritost, veččasovno in večspektralno zmogljivost ter zagotavljajo podatke in informacije, povezane s podnebnimi spremembami, za obsežna območja. To omogoča izboljšanje razumevanja podnebnega sistema, preučevanje in napovedovanje učinka podnebnih sprememb na ekosisteme ter spremljanje učinkovitosti izvedenih prilagoditvenih ukrepov.

Daljinsko zaznavanje omogoča tudi zbiranje podatkov na nevarnih ali nedostopnih območjih brez motenj na lokaciji in zagotavlja pogoste posodobitve. Pridobivanje podatkov je pogosto cenejše in hitrejše od neposrednega zbiranja podatkov s tal. Poleg tega uporaba dronov povečuje prožnost pri spremljanju časa in prostora ter prednost, da ni človeških tveganj.

Cena satelitskih posnetkov je odvisna od prostorske ločljivosti. Arhivske slike z nizko ločljivostjo (> 10 m) so običajno brezplačne, medtem ko se cena poveča z 1 na 8 USD na km² in preide z ločljivosti 5–10 m na ločljivost 0,3–1 m (cene iz leta 2019; glej na primer Geocento). Stroški so nekoliko višji za slike, posnete z letali in brezpilotnimi zrakoplovi; ta lahko pride do ločljivosti < 0,05 m. Seveda se cene povečajo, če so potrebne prilagojene slike. Potrebni so tudi viri za obdelavo podatkov in razvoj aplikacij. Nazadnje, za uporabo podatkov daljinskega zaznavanja je potrebnih dovolj spretnosti in zmogljivosti.

Čas izvajanja se nanaša na obdelavo podatkov in zagotavljanje končnega znanja ali izdelkov. To je v veliki meri odvisno od specifičnega obsega in uporabe tehnik daljinskega zaznavanja, ravni razpoložljivih znanj in spretnosti, razpoložljivosti potrebnih orodij in sodelovanja med različnimi vključenimi deležniki.

Tehnike daljinskega zaznavanja se lahko uporabljajo za proučevanje podnebnih sprememb in podpiranje opredelitve ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju.