Skupnost praks za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ob jezeru Occhito v Apuliji v Italiji

Gozdni požari so trenutno eden glavnih vzrokov za škodo v gozdovih na območju okoli jezera Occhito. Povečanje temperature zraka, zmanjšanje povprečnih letnih padavin in večja pogostost ekstremnih vremenskih pojavov (toplotni valovi) so dejavniki podnebnih sprememb, ki spodbujajo širjenje požarov, zlasti gozdnih požarov. Projekcije modelov (nacionalninačrt za prilagajanje podnebnim spremembam, 2023)kažejo, da se bo južna Italija soočala z višjo temperaturo in manjšimi padavinami: ob upoštevanju najslabšega možnega scenarija (RCP 8.5) bi se lahko temperatura do leta 2050 zvišala za do 2 °C, količina padavin pa zmanjšala za do 20 %. Pričakuje se tudi povečanje števila vročih in suhih dni ter števila ekstremnih sušnih dogodkov (trajanje > 3 mesece).

Razmere v južni Italiji še poslabšuje prisotnost nekaterih vrst gozdne vegetacije, ki imajo visoko stopnjo vnetljivosti, kot so na primer sredozemsko grmičevje, sredozemski borovi gozdovi, gozdovi črnega hrasta in puhasti hrastovi gozdovi. Regionalna agencija za okolje (ARPAPuglia, 2022 ) je leta 2020 zabeležila398 požarov v Apuliji, pri čemer je požar zajel skoraj 3 600 ha skupne površine. Več kot 40 odstotkov tega območja (1.474 ha) je bilo gozdnatih. Najbolj prizadeta pokrajina v regiji Apulija je Foggia (kjer se nahaja gozd Occhito), tako v smislu števila požarov kot pokritega območja, s skoraj 1 200 ha. Od leta 2013 je bila povprečna letna površina posameznih požarov vedno manjša od 10 ha (z izjemo leta 2017), kar kaže, da sta preprečevanje in aktivno obvladovanje gozdnih požarov v regiji postala učinkovita.

Poleg podnebnih sprememb opuščanje kmetijskih zemljišč povzroča še več izzivov, kopičenje neupravljane vegetacije na tleh in vzpostavitev novih mestnih naselij na podeželju. Oba procesa povečujeta požarno ogroženost ljudi in sredstev, ki se nahajajo na stičišču mest in gozdov, z naraščajočimi stroški za civilno zaščito, zlasti poleti.

Slabo stanje gozdnatega območja (motnje, zemeljski plazovi, požari) zmanjšuje njegovo učinkovitost pri utrjevanju pobočij in ohranjanju ekološkega stanja jezera. Silvikultura se izvaja z razpršenimi intervencijami, ki temeljijo na lokalnih potrebah in nimajo cilja upravljanja. Ozemlje je mozaik državnih, občinskih in zasebnih posesti. Lokalne uprave se pritožujejo, da ni načrta za gospodarjenje z gozdovi, in se zavzemajo za gozdarske posege za ohranjanje gozdov v zdravem stanju.  

Cilj projekta PABLO (Okoljsko in gozdarsko načrtovanje jezera Occhito) je spodbujati inovacije in sodelovati v procesu v gozdarskem sektorju z združevanjem znanstvenih, tehničnih, političnih in zasebnih poslovnih partnerjev (izkustvena skupnost). Cilj projekta je s kombiniranim pristopom, ki upošteva okoljske vidike in gospodarsko proizvodnjo, izboljšati odpornost gozdov ter zaščitne in okoljske funkcije gozdnih sestojev v okoliški pokrajini jezera Occhito. Pričakuje se, da bo projekt ohranil gozd pred naravnimi motnjami in številnimi izzivi, vključno z vse večjo nevarnostjo suše in požarov zaradi podnebnih sprememb. Specifični cilji so:

• Spodbujanje sinergij med zasebnimi in javnimi subjekti za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi
• Uvedba inovativnih in ponovljivih gozdarskih tehnik
• Izvajati gozdnogojitvene posege za preprečevanje in obvladovanje požarov
• Prevozniki v železniškem prometu za preprečevanje požarov tudi po koncu življenjske dobe projekta.

V okviru projekta PABLO se izvajajo tri vrste rešitev: (i) pripravo načrta za gospodarjenje z gozdovi za območje okoli jezera Occhito; (ii) razvoj javno-zasebnega partnerstva za izvajanje načrta upravljanja; (ii) izvajanje pilotnega projekta za uporabo tehnike predpisanega opeklin za preprečevanje nenadzorovanih požarov v naravi.

 Za zagotovitev dolgoročne trajnosti gospodarjenja z gozdovi je bil pripravljen načrt gospodarjenja z gozdovi, ki se osredotoča na gozdno krajino ob jezeru Occhito. Načrt upravljanja vključuje cilje, strategije ter intervencije na področju gozdarstva in negozdarstva, ki jih je treba izvesti v naslednjih desetih letih, da bi se izboljšalo preprečevanje gozdnih požarov in ublažila hidrogeološka nestabilnost gozdnega območja, ki jo še poslabšujejo podnebne spremembe.

Pred pripravo načrta je bila izvedena faza podrobnega popisa gozdov za boljšo opredelitev strukture gozdov ter oceno zdravja, vitalnosti in trenutnega trenda gospodarjenja. Popis je bil pripravljen z vključitvijo tradicionalnih tehnik spremljanja s tehnikami daljinskega zaznavanja, zlasti senzorja lidar v zraku. Podatki s terena z uporabo sheme stratificiranega vzorčenja po posameznih plasteh so bili zbrani na skupno 85 homogenih območjih (glede na morfologijo in vrsto gozda), nadalje razdeljenih na kvadratne celice (23 mx23 m). Gostota dreves, sestava vrst, biomasa, premer na vrhu prsi, ogljik, shranjen v drevesih, so bili med drugim izmerjeni v eni naključni celici na vsako homogeno območje.

Zbrani so bili tudi kvalitativni podatki za zbiranje informacij o okoljskih razmerah (npr. naklon, vidik, nadmorska višina, hidrogeološka nestabilnost, škoda na vegetaciji) in ureditvi upravljanja na vsakem območju. Na gozdnatem območju je bilo opravljenih več letov z droni LiDAR, ki so bili uporabljeni za zagotavljanje DTM (digitalni model terena), DSM (digitalni model površine) in CHM (digitalni model višine krošenj). Vsi podatki so bili uporabljeni za opredelitev ranljivih območij za podnebne spremembe in druge vplive ter kot podlaga za načrtovanje.

Za lažje izvajanje načrta je bil predlagan javno-zasebni model gospodarjenja z gozdovi: prostovoljni „sporazum o gozdovih“, ki ga lahko podpišejo različni subjekti, ki upravljajo in upravljajo območje. Med njimi so na primer občine, okoljska združenja, lokalne akcijske skupine in zadružna podjetja ali zasebniki, ki imajo v lasti ali upravljajo nekatere zemljiške parcele.  Zanimanje je izrazilo več deležnikov iz Apulije in regije Molise ter iz PEFC Italy (organ za upravljanje certificiranja gozdov). Strateški cilji Sporazuma so povečati zmogljivost teritorialnega upravljanja za trajnostno upravljanje ozemlja in spodbujati razvoj trajnostnih dobavnih verig. To bo doseženo z ohranjanjem in zagotavljanjem ekosistemskih storitev ob spoštovanju biotske raznovrstnosti, lokalnega gospodarstva, lokalne kulture in krajine. V osnutku sporazuma o gozdovih so strateški cilji pretvorjeni v 13 konkretnih ukrepov. Vključujejo projekte za ohranjanje in krepitev odpornosti gozdnih ekosistemov z naravnimi rešitvami, namenjenimi utrjevanju pobočij ter preprečevanju tveganj požarov in izbruhov škodljivih organizmov, ki se zaradi podnebnih sprememb poslabšujejo.

Nazadnje, uporabnost predpisane opekline za preprečevanje požarne ogroženosti je bila preskušena na pilotnem objektu na površini 4,84 ha. Predpisana opeklina je zavestna in strokovna uporaba ognja na načrtovanih površinah z uporabo natančnih predpisov in operativnih postopkov. Uporaba požara je sonaravna rešitev, ki gozdnim požarom otežuje širjenje po krošnjah in zmanjšuje razpoložljivost goriva. S predpisanim sežiganjem se odstrani ali zmanjša drobni in odmrli rastlinski material, ki je še posebej dovzeten za vžig, prekine se navpična kontinuiteta goriva ter ohranijo ali obnovijo majhni odprti prostori znotraj in na robovih gozda. Je tudi gozdnogojitvena tehnika, saj lahko spodbuja izbiro najbolj zaželenih vrst in spremeni strukturo drevesnih populacij, spodbuja diametralno rast in zagotavlja večjo stabilnost gozdnega ekosistema. Pilotni projekt je bil izveden po opredelitvi ustreznih območij in usposabljanju izvajalcev. Poleg tega so lokalne uprave začele skupno pot za preučitev možnosti za zapolnitev sedanje regionalne zakonodajne vrzeli (glej tudi oddelka „Politika in pravni okvir“ ter „Uspeh in omejevalni dejavniki“), saj predpisane tehnike opeklin še vedno ne urejajo posebne regionalne operativne smernice.

Partnerstvo v okviru sporazuma o gozdovih bo redno spremljalo ukrepe, načrtovane v okviru načrta za gospodarjenje z gozdovi, in splošneje dejavnosti, predvidene v sporazumu o gozdovih, v smislu učinkovitosti: za usklajevanje te dejavnosti je pristojen organ upravljanja sporazuma o gozdovih.

Sodelovanje deležnikov je temelj projekta PABLO, zaradi katerega je koncept „izkustvene skupnosti“ njegov bistveni steber. Skupnosti praks so skupine ljudi, ki imajo skupne skrbi, interese in cilje. Izkustveno skupnost PABLO sestavljajo javni in zasebni subjekti, ki sodelujejo v projektu z različnimi vlogami in odgovornostmi. Vključuje konzorcij Capitanata (ki upravlja hidravlično omrežje in ukrepe za ponovno pogozdovanje), raziskovalni center ARIA Univerze Molise, tri mala zasebna kmetijsko-gozdarska podjetja (ATSMontemaggiore, Tecno Forest, D.R.E.Am. Italia) in regionalni subjekt za spodbujanje regionalnega sodelovanja (Lega Coop Puglia). Poleg tega projekt podpira posrednik Agriplan Innovation. Vključeni so številni drugi subjekti, kot so občine in zasebni lastniki z gospodarskimi interesi na gozdnem območju. Organiziranih je bilo več dogodkov za obveščanje in izmenjavo rezultatov projekta ter zbiranje potencialnih zainteresiranih ljudi za podpis sporazuma o gozdovih. S pristopom izkustvene skupnosti in sporazumom o gozdovih bi morali ljudje, ki živijo in delajo na ozemlju jezera Occhito, postati vodilni akterji za prehod na okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnost gospodarjenja z gozdovi.

Eden glavnih dejavnikov uspeha projekta je sodelovanje med različnimi zasebnimi in javnimi subjekti za delo s skupnim ciljem. Več občin se je začelo zanimati za projekt in sodelovalo pri projektnih dogodkih. Skupaj so opredelili priložnosti za razlikovanje med opuščanjem zemljišč in depopulacijo ter za ovrednotenje ozemlja, s čimer so odprli priložnost za nove in raznolike gospodarske dejavnosti, kot je ekoturizem.

Ker je projekt prejel sredstva iz regionalnega razvojnega programa Apulije, so se projektne dejavnosti osredotočile na apulijsko stran jezera (vzhodna stran). Vendar pa se gozdnato območje okoli jezera Occhito razteza tudi čez regijo Molise (zahodna stran jezera). Sooča se s težavami, ki so zelo podobne tistim, ki jih doživljajo v Apuliji. Tako si je projekt PABLO prizadeval, da bi svoje rezultate izvozil v družbo Molise. Organiziranih je bilo več dejavnosti izmenjave, kot so različna srečanja, na katerih bi lahko sodelovali deležniki iz Apulije in Molise. Nekatere občine v regiji Molise bodo še naprej sodelovale pri sporazumu o gozdovih, da bi prispevale k dejavnostim, predvidenim v gozdarskem načrtu, in imele od njih koristi.

S pristopom od spodaj navzgor za vertikalno širitev, od podregionalne do regionalne ravni, ima projekt potencial za doseganje višjih ravni upravljanja, ustvarjanje pogojev za podobne projekte na drugih področjih in povečanje prenosa znanja.

Tehnika predpisane opekline, ki je bila preizkušena v projektu PABLO, v regiji Apulija ni ustrezno urejena, čeprav je predvidena v regionalni zakonodaji, je bila preizkušena in je deležna vse večje pozornosti. Zato je njegova operativna in celovita uporaba trenutno omejena zaradi sedanje vrzeli v regionalni zakonodaji. Prvi korak k odpravi te vrzeli je bilo opozarjanje različnih uprav na to vprašanje.   

Potrebno je bilo dolgo pripravljalno delo za pripravo načrta za gospodarjenje z gozdovi, v katerem so bile zbrane vse informacije o omejitvah rabe zemljišč skupaj s podatki iz prejšnjih botaničnih, gozdarskih, agronomskih in živalskih študij. Za zbiranje in analizo podatkov LiDAR je bilo potrebnih tudi več virov, ovirale pa so jo dolgotrajne neugodne meteorološke razmere med januarjem in junijem 2021. Poleg tega je bilo načrtovano delo dodatno odloženo zaradi pandemije COVID-19, zaradi katere so nacionalne in regionalne vlade uvedle več omejitev za terenske in družbene dejavnosti.

Skupni stroški projekta so 498.550,00 EUR, ki prihajajo iz Puglia PSR. Projekt vključuje 4 delovne sklope (tj. projektno vodenje in usklajevanje, ii. Spremljanje, iii. Izvajanje, iv. razširjanje). Skupni stroški so razdeljeni, kot sledi: WP1 (192500 EUR) 4 % skupnega zneska, WP2 (10000 EUR) 2 % skupnega zneska, WP3 (373000 EUR) 75 % skupnega zneska in WP4 (96300 EUR) 19 % skupnih stroškov.

Od izvedbe projekta se pričakuje več koristi. Kadar se z gozdovi dobro gospodari, so pomemben vir dohodka, saj zagotavljajo več ekosistemskih storitev, ki lahko ustvarijo gospodarske, ekološke in družbene koristi. Usklajeno gospodarjenje z gozdovi naj bi: (i) okrepiti varovalno funkcijo gozda (utrjevanje pobočij in ohranjanje vode); (ii) povečanje rastočih gozdnih zalog; (iii) spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ob hkratnem ohranjanju lesne in nelesne proizvodnje; (iii) izboljšanje odpornosti gozdov; (iv) podpora naravnemu obnavljanju in naravnim procesom za ponovno osveževanje gozda; in ; (iv) zmanjša število in resnost požarov in bolezni rastlin, ki jih povzročajo škodljivci.

Pričakuje se tudi, da bo projekt prinesel družbene koristi, saj bo odpravil splošni dvom o možnosti uskladitve varstva okolja z gospodarskimi in socialnimi vidiki. Cilj projekta je čim bolj povečati uporabo kratkih dobavnih verig za lesne proizvode in povezati lokalne dobavitelje z lokalnimi potrošniki. To vključuje lesne proizvode iz rutinskih dejavnosti, kot je trženje lesnih ostankov, ki pozitivno vplivajo na lokalno gospodarstvo in razvoj podeželja. To bo prispevalo tudi k valorizaciji zapuščenih ali obrobnih podeželskih območij, s čimer se bo preprečilo opuščanje podeželja in odseljevanje s podeželja. Spodbuja se tudi uporaba gozda za rekreativne dejavnosti in ekoturizem z ukrepi za izboljšanje kmetijsko-gozdarskih pastirskih cest in poti na tem območju.

Projekt PABLO je nastal v okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 (PSRPuglia),v okviru ukrepa 16.2 pa s sodelovanjem več partnerjev podpira uresničevanje pilotnih projektov ter inovativnih proizvodov, praks in postopkov v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Regija Apulija, ki je priznala vlogo gozdov in gospodarjenja z gozdovi pri zagotavljanju ekosistemskih storitev, je začela reorganizirati in prenoviti regionalno zakonodajo in načrtovanje za sektor v skladu z zahtevami nacionalne okvirne zakonodaje o gozdovih (zakonodajni odlok št. 34 z dne^3. aprila 2018). Gospodarjenje z gozdovi trenutno ureja regionalni zakon o gozdovih in gozdarskih dobavnih verigah (zakon št. 01/2023). Med več cilji je namenjen izboljšanju odpornosti in delovanja regionalnih gozdnih ekosistemov za podporo zmanjševanju tveganja nesreč, blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, biotski raznovrstnosti in ohranjanju krajine. Določa potrebo po pripravi in sprejetju regionalnega programa za gozdove (programma forestale regionale, PFR, v pripravi), da se opredelijo regionalne strategije za ohranjanje, vrednotenje in dejavno upravljanje gozdne dediščine in z njo povezanih dobavnih verig. Popis gozdov v regiji Apulija in sprejetje zemljevida regionalnih tipov gozdov (spletna stranregije Apulija) kot temeljnega orodja znanja za načrtovanje sta bila prva koraka k PFR.

Regionalni zakon št. 24 z dne 6. avgusta 2021 predvideva predpisano opeklino. Predpisana opeklina se lahko uporablja na strateških in omejenih območjih ter v posebnih okoljskih pogojih, ki zagotavljajo omejitev ognja na vnaprej določenem območju. Predpisana opeklina je dovoljena za preprečevanje požarov, ohranjanje krajine in naravnih habitatov, kmetijsko in gozdarsko upravljanje (izboljšanje proizvodnje krme in odstranjevanje patogenov), raziskovalne dejavnosti, usposabljanje gasilcev in razvoj komunikacijskih dejavnosti. Vendar še vedno ni regionalnih smernic, potrebnih za urejanje uporabe predpisanih opeklin, kar omejuje njihovo dejansko uporabo na regionalni ravni. Junija 2023 je bil sprejet regionalni načrt za napovedovanje, preprečevanje in aktivno obvladovanje gozdnih požarov (2023–2025). Načrt naj bi pospešil proces razvoja normativnih smernic za predpisane opekline v Apuliji. 

Projekt PABLO se je začel avgusta 2020 in končal avgusta 2024. Terenska faza, vključno z raziskavo gozdov z uporabo dronov LiDAR, je bila zaključena jeseni 2021. Predpisane aktivnosti opeklin so bile izvedene spomladi 2021. Okoljski načrt in načrt za gospodarjenje z gozdovi sta bila dokončana leta 2023 in čakata na končno objavo in izvajanje. Sporazum o gozdovih je trenutno odprt za naročnine.

Načrt za okolje in gospodarjenje z gozdovi za območje okoli jezera Occhito je zasnovan tako, da bo trajal 10 let. Prva revizija načrta je predvidena po petih letih. Prvi sporazum o gozdovih, ko bo dokončan, bo veljal pet let. Vsi ukrepi, predvideni s temi orodji za upravljanje, bodo imeli nedoločeno življenjsko dobo in bodo dolgoročno učinkoviti.

Giovanni Santuopoli

Department of Agriculture, Environment and Food, University of Molise

giovanni.santopuoli@unimol.it

Alvites, C., O’Sullivan, H., Francini, S., Marchetti, M., Santopuoli, G., Chirici, G., ... & Bazzato, E. (2024). Kartiranje višine nadstreška visoke ločljivosti: Vključevanje Nasinega raziskovanja globalne dinamike ekosistemov (GEDI) v podatke daljinskega zaznavanja iz več virov. daljinsko zaznavanje , 16(7), 1281.

Brošura projekta PABLO