European Union flag

Opis

V suhih regijah ali regijah, ki se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi ponavljajočih se suš, se omejitve vode in omejevanje porabe vode običajno uporabljajo mehki ukrepi. Omejitve vode omejujejo nekatere uporabe vode, na primer namakanje trat, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov ali izpiranje pločnikov. Omejitve lahko omejijo razpoložljivost vode v smislu količine in/ali časa, ko jo je mogoče uporabiti. Racioniranje vode vključuje začasno prekinitev oskrbe z vodo ali zmanjšanje tlaka pod tisto, ki je potrebna za ustrezno oskrbo v normalnih pogojih, ki vpliva na vse uporabnike vode. Omejevanje zagotavlja, da se kritično omejena oskrba z vodo porazdeli tako, da se zagotovi zadostna količina vode za ohranjanje javnega zdravja in varnosti.

Omejitve porabe vode in v manjši meri omejevanje porabe vode se pogosto uporabljajo v primerih začasnega pomanjkanja vode, npr. med sušo. Lokalnim ali celo regionalnim in nacionalnim upravamomogočajo, da se z zmanjšanjem porabe spopadajo z vodnimi krizami. Četeh začasnih nizkocenovnih ukrepov ne bo dopolnjevala nobena sprememba vedenja v smeri bolj zavestne uporabe vode s strani ljudi, se pričakuje, da se bosta povpraševanje po vodi in njena uporaba ponovno povečalain se vrnila na prejšnje ravni, ko bodoomejitve odpravljene. 

Za lažje izvajanje omejitev porabe vode in omejevanja porabe vode kot nujnih ukrepov v dolgotrajnih sušnih razmerah so sheme prednostnega razvrščanja za različne rabe vode koristno orodje. Te sheme se lahko razvijejo kot delnačrtov za obvladovanje suše in razvrstijo različne rabe vode glede na njihovo lokalno prednostno nalogo. Za opredelitev sheme prednostnega razvrščanja se lahko uporabijo različni kazalniki za razumevanje vplivov dolgotrajnih suš na okoljsko in socialno-ekonomsko uporabo, kot so: 

  • vplivi na oskrbo s pitno vodo; 
  • Kazalniki vpliva naokolje: npr. umrljivost ribjih vrst, vplivi na rečne bregove in biotsko raznovrstnost (flora), izguba biotske raznovrstnosti na kopenskih območjih, ki so odvisna od vodnega sistema, vplivi na mokrišča, povečano tveganje gozdnih požarov, ekološko stanje itd.; 
  • Kazalniki učinka za socialno-ekonomske uporabe (npr. industrijska uporaba, proizvodnja električne energije, kmetijstvo, turizem, vodne pravice, promet itd.).

Oskrba s pitno vodo je prednostna uporaba v večini evropskih držav, sistemi prednostnega razvrščanja pa bi morali vedno zagotoviti zadostno količino, ki jo je treba zagotoviti prebivalstvu. 

Suše vsako leto prizadenejo znaten delež evropskega prebivalstva, zaradi vplivov podnebnih sprememb pa naj bi se njihova pogostost in resnost povečali. Pričakuje se, da bo najbolj prizadeta južna Evropa. Omejitev vode in omejevanje porabe vode lahko zagotovita začasen odziv na izredne razmere zaradi suše in pomanjkanja vode. Zaradi pričakovanih učinkov podnebnih sprememb in v primeru trajnega ali ponavljajočega se pomanjkanja vode bi bilo treba dolgoročno dati prednost drugim ukrepom in jih ohraniti, na primer ukrepom za varčevanje z vodo za zmanjšanje povpraševanja po vodi in inovativnim strategijam za povečanje oskrbe z vodo sponovno uporabo vode,kot so zbiranje deževnice, recikliranje sive vode in razsoljevanje. 

Podrobnosti prilagoditve

kategorije IPCC
Družbeni: vedenjski, Institucionalni: vladne politike in programi
Sodelovanje deležnikov

Za lažje sprejetje in izvajanje ukrepov za omejevanje in omejevanje porabe vode je potrebno sodelovanje različnih akterjev. Najpomembnejši prizadeti sektorji so oskrba z vodo v gospodinjstvih, kmetijstvo, industrija in turizem, pri čemer so deležniki posamezniki, organizacije, institucije, nosilci odločanja ali oblikovalci politik, ki določijo ali vplivajo na te ukrepe. Poleg možnosti neposrednega nadzora in izvrševanja s strani javnih organov je sodelovanje deležnikov ključnega pomena za široko in ustrezno izvajanje ter natančno prilagajanje takih ukrepov, da se doseže največja možna učinkovitost. 

Ukrepiza omejevanje in omejevanje porabe vode se pogosto izvajajo kot del načrtov ali strategij za obvladovanje suše. Pomembno je spodbujati dejavno sodelovanje vseh ustreznih deležnikov pri pripravi teh načrtov, da se pridobijo različna mnenja deležnikov in ublažijo spori med zainteresiranimi stranmi pred postopkom odločanja. Namenski opis zakonitih zainteresiranih strani, vključno z njihovimi interesi, vrednotami in pristopi k tveganju, je predpogoj za razvoj takih načrtov in strategij ter za zagotavljanje razumevanja njihove povezave z institucionalno politiko na področju suše. Lokalni deležniki najbolje poznajo različne sektorje rabe vode in sestavne dele hidrološkega cikla ter lahko zagotovijo, da so cilji skladni in se izvajajo tam, kjer so socialno-ekonomski stroški najnižji. Dejavna udeležba prispeva k doseganju optimalnega trajnostnega ravnovesja ob upoštevanju socialnih, gospodarskih in okoljskih vidikov ter omogoča dolgoročno nadaljevanje odločanja s soglasjem. 

Primer možnega vira konfliktov je porazdelitev vodnih virov med sektorjem pitne vode in kmetijskim sektorjem v sušnih razmerah. Običajno ima prednost sektor pitne vode, ki zadovoljuje 100 % potreb, medtem ko so količine, dodeljene namakanju v kmetijstvu, odvisne od preostale razpoložljivosti vode in redko ustrezajo potrebam. Da bi povečali sprejemljivost prednostnega razvrščanja rabe vode med sušami, kot je določeno v načrtih in strategijah za obvladovanje suše, je pomembno združiti deležnike iz sektorja pitne vode in kmetijskega sektorja ter omogočiti razprave o tem, kako določiti prednostne naloge in uravnotežiti različne interese. 

Uspeh in omejitveni dejavniki

Omejitve in omejevanjeporabe vode so zelo učinkoviti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po vodi med pomanjkanjem vode in izrednimi sušnimi razmerami. Izvajajo se lahko zelo hitro in imajo hiter učinek na zmanjšanje povpraševanja po vodi. V nekaterih primerih so celo dolgoročno učinkoviti, ko omejitve zaradi učnih učinkov niso več uvedene. Vendar se oba ukrepa ne bi smela izvajati namerno, da bi se dolgoročno ublažile težave s pomanjkanjem vode. Pomemben dejavnik uspeha na splošno je zavestno vključevanje deležnikov in širše javnosti ter zakonska pristojnost za sprejemanje omejitev v zvezi z vodo za družbo. 

Omejevalni dejavnik je, da so ukrepi učinkoviti le, če se preverja skladnost, kar lahko povzroči visoke stroške spremljanja. Poleg tega je oblikovanje potrebnih načrtov, postopkov in zakonov za obvladovanje suše zelo dolgotrajen proces, povezan z upravnimi stroški. 

Stroški in koristi

Obvezne omejitve porabe vode lahko v kratkem času prinesejo znatne prihranke vode, ki so primerljivi le z znatnim zvišanjem cen. Omejitve imajo običajno prednost pred ekonomskimi instrumenti v začasnih razmerah s kritično omejeno oskrbo z vodo. Vendar so taki ukrepi povezani z zmanjšanjem socialno-ekonomske blaginje in znatnim zmanjšanjem tokov javnofinančnih prihodkov, ki bi lahko bili potrebni za izvajanje ukrepov za učinkovitost sistema. Omejitve v zvezi z vodo povzročajo nevšečnosti, stroške alokacijske učinkovitosti in znatne stroške izvrševanja. 

Drugi ukrepi, kot so podrobni načrti za obvladovanje suše in uvedba zanesljivega sistema zgodnjega opozarjanja na sušo, ki omogoča previdnejšo uporabo preostalih vodnih virov, so pomembni z gospodarskega vidika, saj lahko pomagajo zmanjšati tveganje uvedbe strogih omejitev porabe vode ali ukrepov za omejevanje porabe. 

Čas izvedbe

Ukrepeomejevanja in omejevanja porabe vode je mogoče v primeru pomanjkanja vode in suše izvesti zelo hitro (v nekaj dneh do tednih). Jasni postopki, na primer opredeljeni v načrtu za obvladovanje suše, lahko pospešijo izvajanje teh ukrepov. Vendar je lahko dogovor o takih postopkih boljdolgotrajen proces, saj bi moral vključevati vse zadevne zainteresirane strani, in lahko imanasprotujoče si interese, na primer glede prednostnega razvrščanja oskrbe z vodo v različnih sektorjih. 

Življenjska doba

Življenjska doba ukrepov za odvodnjavanjein omejevanje porabe vode je običajnodaljša odenega leta, saj se uporabljajo kot nujni ukrepi v primerih pomanjkanja vode in suše. Učinkovitost teh ukrepovbi bilo treba stalnoocenjevati in postopke za izvajanje teh ukrepov ustrezno prilagoditi. V primeru trajnega pomanjkanja vodebi bilo treba dati prednost drugim ukrepom, ki se izvajajo in ohranjajo dolgoročno. 

Referenčne informacije

Spletne strani:
Reference:

Florke, M., et al., (2011). Končno poročilo za projekt „Prilagajanjepodnebnim spremembam – modeliranje vodnih scenarijev in sektorskih vplivov“. 

Evropska komisija (2007). Poročilo o načrtu za obvladovanjesuše,vključno s kmetijskimi kazalniki, kazalniki suše in vidiki podnebnih sprememb. Mreža strokovnjakov za pomanjkanje vode in sušo, tehnično poročilo, 023. 

Ameziane, T., Belghiti, M., Benbeniste, S., Bergaoui, M., Bonaccorso, B., Cancelliere, A., et al., (2007). Smernice za obvladovanjesuš. Urad za sodelovanje ES-EuropeAid, MEDA Water in MEDROPLAN. 

Evropska komisija (2012). Poročilo o pregledu evropske politike o pomanjkanju vode in suši. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, 67. 

Strosser, Pierre, et al. (2012). Končno poročilo o analizi vrzeli v politiki EU na področju pomanjkanja vode in suše. Razpis Evropske komisije ENV.D.1/SER/2010/0049.

Objavljeno v Climate-ADAPT: Apr 20, 2025

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.