Krepitev odpornosti železniškega prometa na alpske nevarnosti v Avstriji

Ostra gorska narava vzhodnih Alp, v katerih leži približno 65 % avstrijskega nacionalnega ozemlja, predstavlja poseben izziv za načrtovanje in upravljanje železniškega prometa. Relief in strma pobočja omejujejo prostor, ki je uporaben za stalna naselja in infrastrukturo. Zato železniške proge pogosto sledijo poplavnim ravnicam ali so postavljene vzdolž strmih nestabilnih pobočij, zaradi česar so močno izpostavljene poplavam in zlasti nevarnostim za alpske predele, npr. drobirskim tokovom, skalnim padcem, snežnim plazovom ali zemeljskim plazovom. Zato so na železniško infrastrukturo in delovanje večkrat vplivale alpske nevarnosti. Na primer, več potniških vagonov medkrajevnega vlaka je 11.^avgusta 1995 iztirilo v hudourniku Masonbach (Vorarlberg), potem ko je bil uničen most. Umrli so trije ljudje, 17 ljudi je bilo hudo poškodovanih, progo pa je bilo treba zapreti za skoraj en teden. Tudi junija 2013 so poplave in razbitine povzročili znatno škodo na železniški infrastrukturi. Nacionalni prevoznik v železniškem prometu ÖBB Infra AG je svojemu železniškemu omrežju poročal o izgubah v višini približno 75 milijonov EUR.

Večino alpskih nevarnosti sprožijo ekstremne/hude (hidro) meteorološke razmere, kot so močne padavine, hitro taljenje snega ali ekstremne temperature. V prihodnosti bi se lahko tveganje zaradi nevarnosti v Alpah zaradi vpliva podnebnih sprememb znatno povečalo. Število zelo močnih padavin bi se lahko na primer povečalo za 36 % na alpskih območjih in 70 % v nižinah države (med referenčnim obdobjem 1961–1990 in projekcijskim obdobjem 2011–2040; Kellermann et al. 2016).

Avstrijske zvezne železnice (ÖBB Infra AG) imajo skupaj s partnerji iz civilne družbe, zasebnega sektorja in vlade zahtevno nalogo, da ocenijo tveganja, sprejmejo preventivne ukrepe ter zagotovijo varno in neprekinjeno delovanje omrežja. Ena od strategij za zmanjšanje tveganja je izvajanje strukturnih zaščitnih ukrepov, kot so nasipi in nasipi. V zvezi s tem je prednostna razvrstitev ukrepov in vprašanj delitve stroškov z drugimi vladnimi deležniki izziv. Hkrati izvajanje strukturnih ukrepov proti alpskim nevarnostim v Avstriji – s približno 5 000 hudourniki in 3 800 plazovnimi potmi – pogosto ni izvedljivo zaradi gospodarskih razlogov ter vidikov varstva narave in krajine. Ker so tehnični ukrepi tako omejeni pri zagotavljanju sorazmerne ravni varnosti za železniške dejavnosti v alpski topografiji, obstaja velika potreba po dodatnih (nestrukturnih) ukrepih za zmanjšanje tveganja, kot sta spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje.

Meteorološki ekstremni dogodki predstavljajo veliko tveganje za železniško infrastrukturo in varnost potnikov. V prihodnosti bodo podnebne spremembe verjetno imele resne posledice za meteorološke nevarnosti v alpski regiji. Za zmanjšanje neposredne škode na železniški infrastrukturi ÖBB Infra AG skupaj s svojimi partnerji izvaja ukrepe strukturne zaščite, kadar je to ekonomsko, tehnično in okoljsko izvedljivo. Vendar zlasti v alpskem okolju popolna zaščita ni mogoča, profil tveganja pa se zaradi podnebnih sprememb nenehno spreminja. Za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja omrežja ter varnosti potnikov so bili nameščeni dopolnilni sistemi za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje.

Družba ÖBB Infra AG uporablja predvsem dve dopolnjujoči se strategiji upravljanja tveganj. Po eni strani se tveganje zaradi nevarnosti v Alpah zmanjša z izvajanjem strukturnih zaščitnih ukrepov. Družba ÖBB Infra AG je odgovorna predvsem za gradnjo in vzdrževanje zaščitnih ukrepov, kot so nasipi ali odlagališča odpadkov. V večini primerov mora te ukrepe tudi financirati. Če pa načrtovani ukrepi ščitijo tudi naselja ali druge infrastrukturne elemente, kot so ceste ali oskrba z energijo, poteka sodelovanje z drugimi državnimi in regionalnimi organi ali skupnostmi, zaščitni sistem pa se lahko subvencionira v okviru Zakona o pomoči pri hidravličnem inženiringu (WBFG [1985] 2014).

Po drugi strani pa se tveganje zaradi nevarnosti v Alpah zmanjša z izboljšanjem pripravljenosti za ukrepanje in obvladovanje izrednih razmer. Ključni element strategije družbe ÖBB za zmanjšanje tveganja je sistem za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje, imenovan infra:wetter, ki ga skupaj upravljata družba ÖBB in zasebna vremenska služba UBIMET GmbH. Ta interaktivni spletni portal, ki je na voljo osebju ÖBB, združuje podatke iz lastnih in zunanjih vremenskih postaj ZAMG (Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik - Osrednji inštitut za meteorologijo in geodinamiko), radarjev, satelitov ter lokalnih in globalnih vremenskih napovedi s podrobnimi informacijami o celotnem železniškem omrežju v Avstriji. Zagotavlja izračun pomembnih meteoroloških parametrov, kot so temperatura, hitrost vetra, padavine, snežne padavine in snežna črta na lokalni ravni.

Poleg zagotavljanja individualiziranih in za pot specifičnih opozoril približno 1.500 uporabnikom se infra:wetter uporablja tudi za vnaprejšnje prepoznavanje tako imenovanih kritičnih meteoroloških razmer (CMC): vremenske razmere, ki lahko povzročijo večje motnje v železniškem prometu in zato zahtevajo usklajeno ukrepanje oddelka za upravljanje naravnih nevarnosti družbe ÖBB Infra AG. V primeru zaznave kritičnega meteorološkega stanja z zadostnim predhodnim opozorilnim časom se izda vremensko opozorilo in izvede načrt postopkov. To lahko vključuje namestitev incidenčnega ukaza, ki odloča o varnostnih ukrepih pri obratovanju, kot so omejitve hitrosti, zaprtja tirov ali začasni blažilni ukrepi. Če je na primer predvideno močno sneženje, se lahko sprejmejo ukrepi, kot so revidirano načrtovanje človeških virov in zagotavljanje zimskih storitev ali predogrevanje stikalnih točk, da se zagotovi delovanje omrežja. Obstoj delujočega sistema za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje je tudi učinkovita in prožna rešitev za obvladovanje tveganj, da se obravnavajo predvidene spremembe pogostosti in intenzivnosti podnebnih nevarnosti zaradi podnebnih sprememb.

Za obvladovanje tveganja, ki ga predstavljajo naravne nesreče, družba ÖBB Infra AG zagotavlja ustrezne vire za obvladovanje naravnih nesreč in je pooblaščena za sprejemanje lastnih odločitev kot družba. Vendar družba ÖBB Infra AG zaradi zapletenega položaja alpskih nevarnosti ne more sama obvladovati njihovega upravljanja v železniškem prometu v Avstriji, zato je treba strukturne ukrepe za zmanjšanje tveganja v prometnem sektorju na številnih mestih uskladiti z javnimi strategijami za obvladovanje tveganja. Zato so potrebna partnerstva in ključno sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi na različnih upravnih ravneh, tj. od lokalne do nacionalne ravni.

ÖBB Infra AG na višji ravni sodeluje z zveznimi ministrstvi pri strateških vprašanjih, kot so odločitve v zakonodaji in tehničnih standardih. Na ravni ukrepov za zmanjšanje strukturnega tveganja družba ÖBB Infra AG sodeluje z regionalnimi organi, skupnostmi in zveznim ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda (BMLFUW). V zvezi z nestrukturnimi ukrepi družba ÖBB Infra AG sodeluje z zasebnim sektorjem, akademskimi ustanovami in regionalnimi organi za upravljanje sistema za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje ter za izboljšanje ocen tveganja.

Gradnja konstrukcijskih zaščitnih ukrepov lahko traja do več let za izvedbo. Družba ÖBB je na primer po dogodku v zvezi s pretokom odpadkov v Taxenbachu leta 2013 zgradila strukturno pregrado za pretok odpadkov, ki je bila dokončana leta 2016. Sistem za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje infra:wetter sta leta 2005 skupaj uvedli družbi ÖBB Infra AG in UBIMET GmbH.

Strukturni zaščitni ukrepi, kot so nasipi ali pregrade za pretok drobirja, imajo običajno življenjsko dobo več desetletij. Spremljanje vremena in sistem zgodnjega opozarjanja infra:wetter je stalna naloga.

Annegret Thieken
University of Potsdam
Institute of Earth and Environmental Science
Phone:+49 331 977 2984
E-mail: annegret.thieken@uni-potsdam.de

Projekt ENHANCE „Krepitev partnerstev za obvladovanje tveganj v primeru katastrofalnih naravnih nesreč v Evropi“, ki se financira iz sedmega okvirnega programa