Krepitev odpornosti železniškega prometa na nevarnosti v Alpah v Avstriji

Ostra gorska narava vzhodnih Alp, v katerih leži približno 65 % avstrijskega nacionalnega ozemlja, predstavlja poseben izziv za načrtovanje in upravljanje železniškega prometa. Olajšava in strma pobočja omejujejo prostor, ki je uporaben za stalna naselja in infrastrukturo. Zato železniške proge pogosto sledijo poplavnim ravnicam ali se nahajajo ob strmih pobočjih, zaradi česar so precej izpostavljene poplavam in zlasti alpskim nevarnostim, kot so tokovi odpadkov, skalni padci, snežni plazovi ali zemeljski plazovi. Zato so na železniško infrastrukturo in obratovanje večkrat vplivale alpske nevarnosti. Velike poplave septembra 2024 so na primer ogrozile tire, poplavljene predore in železniške postaje na avstrijskih vzhodno-zahodnih železniških tirih v Spodnji Avstriji. Tedanji ekstremni viharji so pustili sledi opustošenja tudi v avstrijski železniški infrastrukturi. Neposredna finančna škoda je znašala približno "100 milijonov EUR.

Posredne izgube so bile še višje. V normalnih razmerah na celotni zahodni poti med Dunajem in St. Pöltnom običajno obratuje približno 550 potniških in tovornih vlakov. Ko je ekstremni dogodek povzročil prekinitev zahodne poti, je lahko dnevno vozilo le okoli 150 vlakov.

Večino alpskih nevarnosti sprožijo ekstremne/hude (hidro) meteorološke razmere, kot so močne padavine, hitro taljenje snega ali ekstremne temperature. Močne padavine v Avstriji se zaradi podnebnih sprememb znatno povečujejo, saj so količine padavin na uro zdaj za 15 % večje kot leta 1980 (Haslinger idr., 2025). V prihodnosti bi se lahko tveganje zaradi nevarnosti v Alpah povečalo zaradi vpliva podnebnih sprememb. Število močnih padavin bi se lahko na primer povečalo za 36 % na alpskih območjih in za 70 % v nižinah države (med referenčnim obdobjem 1961–1990 in projekcijskim obdobjem 2011–2040; Kellermann idr. 2016).

Avstrijske zvezne železnice (ÖBB Infra AG) imajo skupaj s partnerji iz civilne družbe, zasebnega sektorja in vlade zahtevna pooblastila za ocenjevanje tveganj, sprejemanje preventivnih ukrepov ter zagotavljanje varnega in neprekinjenega delovanja omrežja. Ena od strategij za zmanjšanje tveganja je izvajanje strukturnih zaščitnih ukrepov, kot so galerije za zaščito pred plazovi ali pregrade pred podorom. V zvezi s tem je izziv prednostno razvrščanje ukrepov in vprašanja delitve stroškov z drugimi vladnimi deležniki. Hkrati izvajanje strukturnih ukrepov proti alpskim nevarnostim v Avstriji – s približno 5 000 hudourniki in 3 800 plazovnimi potmi po celotnem ozemlju Avstrije – pogosto ni izvedljivo niti iz gospodarskih razlogov niti iz vidikov varstva narave in krajine. Ker so torej tehnični ukrepi omejeni pri zagotavljanju sorazmerne ravni varnosti za železniški promet v alpski topografiji, so nujno potrebni dodatni (nestrukturni) ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot sta spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje.

Da bi zagotovili vzdrževanje železniške infrastrukture in njeno odpornost proti ekstremnim vremenskim pojavom, sta Evropska unija in Avstrija vzpostavili hierarhijo pravnih, strateških in finančnih okvirov. Avstrija ima zaradi svoje alpske topografije nekatere najstrožje nacionalne zahteve.

• Zakon o zveznih železnicah (EisbG– Eisenbahngesetz): Oddelek 42: Zagotavlja pravno podlago za okvirni načrt ÖBB, tj. šestletni tekoči naložbeni program. Določa, da mora upravljavec infrastrukture vzdrževati omrežje v "varnem in operativnem stanju". Ta določba vključuje pravno obveznost izvajanja preventivnega vzdrževanja pred naravnimi nevarnostmi.
• Okvirni načrt ÖBB (2024–2029): To je glavno sredstvo izvršitve . Dodeljuje 21,1 milijarde EUR za širitev in 4,7 milijarde EUR posebej za vzdrževanje in odpravo napak. Načrt se izrecno osredotoča na pripravo „obstoječega omrežja na podnebno krizo“ z vlaganjem v digitalno spremljanje in strukturne zaščitne ukrepe proti alpskim nevarnostim.
• Avstrijska strategija za prilagajanje podnebnim spremembam: V tem okviru politike je sektor prometne infrastrukture opredeljen kot zelo ranljiv. Določa smernice za:
• Razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja (kot je infra:wetter).
• Prilagoditev tehničnih standardov za čiščenje mostov in drenažnih sistemov za ravnanje z večjimi količinami padavin (1-v-100-letni protipoplavni zaščiti).
• Zakon o pomoči pri hidravličnem inženiringu (WBFG): Ta zakon omogoča delitev stroškov med železnico in vlado za zaščitne ukrepe, ki koristijo širši javnosti in zagotavljajo, da so drage alpske ovire finančno vzdržne.

Ta nacionalni okvir podpira izvajanje prometnih politik EU. Cilj teh politik je „trajnostna in odporna mobilnost“, kot je opisano v strategiji EU za trajnostno in pametno mobilnost. Izvaja tudi cilj skladnega, učinkovitega, multimodalnega in visokokakovostnega prometa, kot je zastavljen v uredbi o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T). V skladu s slednjim morajo projekti v „skupnem interesu“ dokazati odpornost proti podnebnim spremembam. Od upravljavcev infrastrukture izrecno zahteva, da ocenijo ranljivost za podnebne spremembe (poplave, vročinski valovi) in izvajajo prilagoditvene ukrepe za zaščito javnih naložb.

Meteorološki ekstremni dogodki predstavljajo veliko tveganje za železniško infrastrukturo in varnost potnikov. Podnebne spremembe bodo v prihodnosti verjetno vplivale na vremenske nevarnosti v alpski regiji. Cilji strukturnih in operativnih ukrepov, ki jih izvaja družba ÖBB Infra AG skupaj s svojimi partnerji, so čim bolj zmanjšati neposredno škodo na železniški infrastrukturi, kadar je to ekonomsko, tehnično in okoljsko izvedljivo. Vendar zlasti v alpskem gorskem okolju popolna zaščita ni mogoča, profil tveganja pa se zaradi podnebnih sprememb nenehno spreminja. Cilj sistemov za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje je zato zagotoviti varno in neprekinjeno delovanje omrežja ter varnost potnikov kljub vse pogostejšim in obsežnejšim ekstremnim dogodkom, ki jih napovedujejo podnebne spremembe.

Družba ÖBB Infra AG sledi predvsem dvema dopolnilnima strategijama obvladovanja tveganj. Po eni strani se tveganje zaradi nevarnosti v Alpah zmanjša z izvajanjem strukturnih zaščitnih ukrepov. Družba ÖBB Infra AG je odgovorna predvsem za gradnjo in vzdrževanje zaščitnih ukrepov, kot so galerije za zaščito pred plazovi ali pregrade pred podorom. V večini primerov mora te ukrepe tudi financirati. Če pa načrtovani ukrepi ščitijo tudi naselja ali druge infrastrukturne elemente, kot so ceste ali oskrba z energijo, družba ÖBB Infra AG sodeluje z drugimi državnimi in regionalnimi organi ali skupnostmi, sistem zaščite pa se lahko subvencionira v okviru Zakona o pomoči pri hidravličnem inženiringu (WBFG [1985] 2014).

Po drugi strani pa se tveganje zaradi nevarnosti v alpskih gorah zmanjšuje z izboljšanjem pripravljenosti na odzivanje in obvladovanje izrednih razmer. Ključni element strategije družbe ÖBB za zmanjšanje tveganja je sistem za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje, imenovan infra:wetter, ki ga skupaj upravljata družba ÖBB in zasebna vremenska služba UBIMET GmbH. Ta interaktivni spletni portal je na voljo osebju ÖBB. Združuje podatke lastnih in zunanjih vremenskih postaj ZAMG (Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik - Centralni inštitut za meteorologijo in geodinamiko), radarje, satelite ter lokalne in globalne vremenske napovedi s podrobnimi informacijami o celotnem železniškem omrežju v Avstriji. Zagotavlja izračun pomembnih meteoroloških parametrov, kot so temperatura, hitrost vetra, padavine, snežne padavine in snežna linija na lokalni ravni.

Poleg zagotavljanja individualiziranih in za pot specifičnih opozoril približno 1 800 uporabnikom se infra:wetter uporablja tudi za vnaprejšnjo opredelitev tako imenovanih kritičnih meteoroloških razmer: vremenske razmere, ki bi lahko povzročile večje motnje v železniškem prometu. Ti pogoji zahtevajo usklajeno ukrepanje oddelka za geotehniko in obvladovanje naravnih nevarnosti družbe ÖBB Infra AG. Če je zaznano kritično meteorološko stanje z zadostnim časom vnaprejšnjega opozarjanja, se izda vremensko opozorilo in izvede načrt postopkov. To lahko vključuje namestitev ukaza za vpad, ki odloča o varnostnih ukrepih pri obratovanju, kot so omejitve hitrosti, zapore tirov ali drugi začasni blažilni ukrepi. Če je na primer predvideno močno sneženje, se lahko sprejmejo ukrepi, kot so revidirano načrtovanje človeških virov in zagotavljanje zimskih storitev ali predhodno ogrevanje stikalnih točk, da se zagotovi delovanje omrežja. Obstoj delujočega sistema za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje je tudi učinkovita in prožna rešitev za obvladovanje tveganja za obravnavanje napovedanih sprememb pogostosti in intenzivnosti podnebnih nevarnosti zaradi podnebnih sprememb.

Trenutno se sistem še naprej razvija, da bi se bolje spopadal z nevihtami in močnim deževjem. Cilj je povečati predvidljivost glede tega, kdaj in kje bi lahko bile proge prizadete.

Za obvladovanje tveganja, ki ga predstavljajo naravne nesreče, družba ÖBB Infra AG uporablja ustrezne vire in je odgovorna za pomembne odločitve. Vendar družba ÖBB Infra AG zaradi zapletenega položaja alpskih nevarnosti ne more sama obvladovati njihovega upravljanja v železniškem prometu v Avstriji, strukturne ukrepe za zmanjšanje tveganja v prometnem sektorju pa je treba na številnih mestih uskladiti z javnimi strategijami za obvladovanje tveganja. Zato so potrebna partnerstva in ključno sodelovanje med različnimi deležniki na različnih upravnih ravneh, tj. od lokalne do nacionalne ravni.

Na nadrejeni ravni družba ÖBB Infra AG sodeluje z zveznimi ministrstvi pri strateških vprašanjih, kot so odločitve v zakonodaji in tehnični standardi. Na ravni strukturnih ukrepov za zmanjšanje tveganja družba ÖBB Infra AG sodeluje z regionalnimi organi, skupnostmi in zveznim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, varstvo podnebja in okolja, regije in upravljanje voda (BMLUK). Kar zadeva nestrukturne ukrepe, družba ÖBB Infra AG sodeluje z zasebnim sektorjem, akademskimi ustanovami in regionalnimi organi pri upravljanju sistema za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje ter izboljšanju ocen tveganja, npr. s službami avstrijskih provinc za opozarjanje na plazove.

Uspeh strategije ÖBB za obvladovanje tveganj, zlasti sistema infra:wetter in strukturnih zaščitnih ukrepov proti alpskim nevarnostim, temelji na pragmatičnem ravnovesju med visokotehnološkimi inovacijami in tradicionalnim inženiringom.

Dejavniki uspeha

Omejevalni dejavniki in izzivi

• Fizični in biološki dejavniki: Prostor je primarna omejitev. V ozkih alpskih dolinah pogosto dobesedno ni prostora za gradnjo nove galerije podorov, ne da bi pri tem posegali v zaščitene habitate ali obstoječa naselja. S strogimi avstrijskimi zakoni o varstvu narave se lahko strukturni ukrepi odložijo za več let.
• Socialni dejavniki: Obstaja poseben izziv "zaznavanja tveganja". Medtem ko strokovnjaki vidijo potrebo po zaprtju tirov na podlagi podatkov infra:wetter, javnost pogosto vidi te "preventivne" zamude kot znak neučinkovitosti in ne varnosti, kar vodi v družbeni pritisk in odpor do prekinitev storitev. To kaže na potrebo po boljšem ozaveščanju in obveščanju o tveganju.
• Vrzeli v tehničnem znanju: Medtem ko sistem odlično obvladuje sneg in veter, nenadne poplave in lokalizirane nevihte ostajajo "slepa točka". Ti dogodki se zgodijo v nekaj minutah in se ne smejo modelirati na merilni lestvici, ki je potrebna za varnost v železniškem prometu.
• Ekonomske omejitve: Popolna zaščita je matematično in finančno nemogoča. Z več sto plazovnimi potmi mora ÖBB dati prednost intervencijam. Ta "triažni" pristop, ki daje prednost nalogam, ki zahtevajo najnujnejše ukrepe, je lahko politično občutljiv, če določena regija meni, da je njena železniška povezava manj zaščitena kot druge.

Ostra gorska narava vzhodnih Alp, ki zajema 65 % Avstrije, predstavlja velik izziv za upravljanje železnic, saj strma pobočja in ozke poplavne ravnice silijo infrastrukturo v območja z visokim tveganjem za tokove odpadkov, skale in snežne plazove. To ranljivost so močno ponazorile poplave septembra 2024. Te so povzročile neposredno finančno škodo v višini približno 100 milijonov EUR na tirih in predorih v Spodnji Avstriji, posredne izgube zaradi motenj v storitvah pa so bile še večje. Posredni stroški pogosto zasenčijo neposredno škodo na infrastrukturi. Preplavljajo celotno nacionalno gospodarstvo ter vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in zanesljivost mednarodnih dobavnih verig. Industrije, ki se zanašajo na dobavo „ravno ob pravem času“, kot so avtomobilski ali kemični grozdi, se soočajo s proizvodnjo, ki se ustavi, ko so surovine nasedle. Zmanjšanje števila dnevnih vlakov sili na tisoče vozačev v počasnejše železniške nadomestne avtobuse ali zasebna vozila, kar povzroča ogromno zapravljanje časa.

Leta 2012 je samo nadomestni avtobusni prevoz stal približno 15.000 EUR na dan. Vračilo iztirjenega potniškega vlaka je stalo več kot 100 000 EUR. K temu je treba dodati stroške škode na plazovnih pregradah, progovnem dnu in drugi infrastrukturi. Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) ocenjujejo, da bodo stroški obnove za Tirolsko in Vorarlberg znašali približno 5 milijonov EUR.

Neugodne vremenske razmere lahko povzročijo zaprtje celotnih železniških omrežij in prometnih poti, predvsem zaradi dogodkov, kot so snežne padavine, nevihte in poplave. Zamude ali okvare na prometnih poteh in železniških progah, povezane z vremenom, povzročajo dodatne stroške za železniško podjetje. Od 60-minutne zamude se povrne 25 % prevoznine, tudi v primeru zamud, povezanih z vremenom, kot zahteva Uredba (EU) 2021/782 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu. V nobeni drugi industriji ni spoštovanje urnikov in pravočasen prevoz ljudi in blaga tako pomemben.

Zmanjšanje teh posledic in zamud, povezanih s podnebnimi spremembami, prinaša več koristi, zlasti v smislu preprečenih stroškov, zagotavljanja gospodarskih dejavnosti, nižjih plačil potnikom in obtičalemu operativnemu osebju.

Izgradnja strukturnih zaščitnih ukrepov (npr. galerij in protipoplavnih sistemov) lahko traja do več let. Izvajanje drugih strukturnih ukrepov, kot so zaščitne mreže pred zemeljskimi plazovi in tokovi odpadkov, je stalna naloga družbe ÖBB Infra AG. Zaščitni ukrepi se osredotočajo tudi na zaščito pred padajočimi skalami z namestitvijo zaščitnih mrež, ki zahtevajo tudi stalno vzdrževanje. Družbi ÖBB Infra AG in UBIMET GmbH trenutno sistematično analizirata vremenske razmere glede na nepravilnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe. To omogoča boljše preventivno načrtovanje ukrepov.

Družbi ÖBB Infra AG in UBIMET GmbH sta leta 2005 uvedli sistem za spremljanje vremena in zgodnje opozarjanje infra:wetter, ki še vedno deluje (posodobitev 2026).

Strukturni zaščitni ukrepi, kot so galerije za zaščito pred plazovi ali pregrade pred podorom, običajno trajajo več desetletij. Spremljanje vremena in sistem zgodnjega opozarjanja infra:wetter je stalna naloga.

ÖBB-Infrastruktur AG
Line Management and Asset Development
Department for Geotechnics and Natural Hazard Management
1020 Vienna

E-mail: meteo@oebb.at

Projekt ENHANCE „Enhancing risk management partnerships for catastrophic natural hazards in Europe“ (Krepitev partnerstev za obvladovanje tveganja za katastrofalne naravne nesreče v Evropi), ki se financira iz sedmega okvirnega programa

INFRA.wetter – Vremenski opozorilni in informacijski sistem za železniško infrastrukturo, Lakeside Conference. Varnost pri mobilnosti 2008, https://uic.org/IMG/pdf/weather_information_warning_systems__christian_rachoy.pdf

ÖBB INFRA – Za stabilen jutri. Letno poročilo za leto 2024 ÖBB-Infrastruktur AG

RISKCAST – prilagodljiv, modularni sistem za odkrivanje in prenos informacij za beleženje in napovedovanje procesov naravne nevarnosti. Projekt, financiran v okviru pilotne pobude za raziskave prometne infrastrukture – 2011 (samo v nemščini)

Clim_ect. - analize vplivov na podnebje vzdolž železniških prog ÖBB. Projekt, financiran v okviru programa za raziskave prometne infrastrukture 2018 (VIF2018). Povzetek – 2021 (samo v nemščini)