Diverzifikacija posevkov in boljše upravljanje tal za prilagajanje podnebnim spremembam v Segovii (Španija)

Pogostejše suše, ekstremne temperature in degradacija tal povzročajo zmanjšanje pridelka poljščin, ki se hranijo z dežjem, in ogrožajo sposobnost preživetja kmetij. V okviru projekta AgriAdapt so bili izračunani kmetijsko-podnebni kazalniki za pilotno kmetijo v Melque de Cercosu na podlagi pregleda znanstvenih objav ter križanja donosov pridelkov in meteoroloških podatkov za 15 let (2002–2016), pridobljenih s portala Agri4Cast Evropske komisije. Temperature nad 30 °C v maju so povzročile zakrnelost zrnja na začetku razvojne faze in zmanjšanje stopenj rasti krmnih rastlin. Toplotni stres med junijem in septembrom (temperature nad 32 °C) vpliva na donos sončnic in pitanje cevi. Daljša sušna obdobja (petnajst dni brez dežja) med marcem in avgustom so prav tako zmanjšala proizvodnjo žita, cevi in krme. To so nekateri že opaženi učinki, povezani s podnebnimi spremembami na tej kmetiji. Pričakuje se, da bodo podnebne projekcije te vplive v naslednjih desetletjih še poslabšale. Glede na podnebne projekcije, ki jih je razvil ETH Zürich (Inštitut za atmosferske in podnebne znanosti) za scenarij SRES A1B (tisti, ki se uporablja pri delu Agri4Cast), se pričakuje, da se bo v naslednjih 30 letih število dni v maju z najvišjimi temperaturami nad 30 °C drastično povečalo za 150 %, s čimer se bo povečalo tveganje za izginjanje žita. V istem obdobju (naslednjih 30 let) se pričakuje, da se bo možnost negativne vodne bilance (padavine minus potencialna evapotranspiracija, P - ETP) pod -300 mm od marca do junija povečala za 9 %, medtem ko se bo pojav sušnih dogodkov še vedno v marcu in juniju povečal za 100 %. Poleg tega se bo toplotni stres med junijem in septembrom v bližnji prihodnosti povečal za 92 %.

Glavni cilj izvedenih ukrepov in praks je izboljšati odpornost in prilagajanje poljščin, ki se krmijo z dežjem, na podnebne spremembe, hkrati pa zagotoviti medsektorske okoljske koristi. Ukrepi, kot so nizka obdelava tal, pogostejša uporaba organskih snovi, izboljšano kolobarjenje, diverzifikacija posevkov, uporaba tradicionalnih sort in sort, ki so odpornejše na podnebne spremembe, ter izvajanje večnamenskih robov polj, so prilagoditveni ukrepi, ki se izvajajo za dosego tega cilja.

V okviru projekta LIFE AgriAdapt je bila izvedena ocena podnebnih tveganj na ravni kmetij. Na podlagi te ocene je bil predlagan sklop prilagoditvenih ukrepov, od katerih se nekateri izvajajo na pilotni kmetiji v Melque de Cercosu.

Eden prvih sprejetih ukrepov je bilo izboljšanje kolobarjenja. Kmet trenutno izvaja kolobarjenje s petimi različnimi pridelki (trda pšenica, rožič, ječmen/ovs, sončnica). Kolobarjenje s stročnicami (npr. rožičem) v primerjavi z gojenjem monokultur zagotavlja večji donos in boljšo odpornost na podnebne spremembe, saj povečuje vsebnost hranil v tleh in izboljšuje biologijo tal. Poleg tega kolobarjenje omogoča zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijske dejavnosti. Drug izvedeni ukrep, ki je pomemben z vidika prilagajanja, je gojenje stročnic in žit (npr. ječmena in rožiča ali ovsa in lucerne) kot krmnih rastlin za izboljšanje donosa. Te vrste imajo različne potrebe po hranilih; stročnice rastejo bolje s plezanjem po steblih žit. Poleg tega povezovanje teh vrst omogoča izboljšanje ravnovesja hranil in biologije tal. Izvajali so se tudi drugi ukrepi, kot so zgodnja setev za zmanjšanje hidričnega in toplotnega stresa ob koncu rastnega cikla, uporaba tradicionalnih sort, ki so dobro prilagojene lokalnemu podnebju, in setev kultur s krajšim ciklom (kot je oves) v obdobju od januarja do februarja, če je padec preveč suh in je bil ogrožen nastanek prvega posevka.

Izvajajo se tudi ukrepi za upravljanje tal: za izboljšanje kakovosti in odpornosti tal se uporabljajo izogibanje goli zemlji, tako da strnišče ostane nedotaknjeno, uporaba organskega gnojila (gnoja) vsaj vsaki dve leti in krmljenje živine (80 ovc, avtohtonih pasem) na neobdelanih zemljiščih za nadaljnje gnojenje tal. Nazadnje so bile ustvarjene ali prekvalificirane večnamenske robove polj, da bi se zmanjšala erozija tal in povečala lokalna biotska raznovrstnost, s posebnimi koristmi za opraševalce in druge koristne žuželke. Vegetacija na teh robovih vključuje predvsem lokalne ruderalne vrste (kot so Matricaria chamomila, Papaver rhoeas, Foeniculum vulgare ali Malva sylvestris), nepravilno porazdeljene grmičevje (kot so Crataegus monogyna, Sambucus nigra, Retama sphaerocarpa ali Rosa canina ) in izoliranadrevesa (kot sta Populus alba ali Salix alba). Večnamenski robovi pogosto vključujejo tudi kamnite pilote, ki zagotavljajo gnezdišča in zavetišča za plazilce in členonožce. Kmetje so poročali, da je bila v prvih dveh letih vzpostavitev ruderalne vegetacije na robu precej težavna, predvsem zaradi tekmovanja s plevelom. Vendar se je vegetacija obrobja po začetnem dveletnem obdobju razvila v stabilnejšo mešanico vrst, ki so bolj zanimive za opraševalce in na splošno bolj koristne za lokalno favno.

V okviru projekta bo izvedena nova ocena podnebnih tveganj za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti izvedenih prilagoditvenih ukrepov. Poleg tega se donosi in povratne informacije kmetov redno preverjajo, da se preverijo pričakovane koristi teh ukrepov.

Ključni akterji, ki v okviru projekta LIFE AgriAdapt sodelujejo pri oceni ranljivosti in izvajanju predlaganih prilagoditvenih ukrepov, so lastnik kmetije, osebje kmetije in Fundación Global Nature (partner projekta AgriAdapt). Poleg tega se cilji in rezultati projekta sporočajo drugim kmetom, zadrugam, agronomom in drugim tehnikom (na lokalni in nacionalni ravni) prek delavnic, seminarjev in konferenc.

Lastnik pilotne kmetije v Melque de Cercosu se je že dobro zavedal tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in je bil zato pripravljen sprejeti ukrepe za obravnavanje njihovih pričakovanih vplivov. Poleg tega je prisotnost živine na isti kmetiji omogočila izvajanje posebnih ukrepov za upravljanje tal. Ena od glavnih omejitev, ki je vplivala na izvajanje prilagoditvenih ukrepov, je bilo pomanjkanje lokalnih podatkov in informacij ter posledična potreba po preskušanju učinkov predlaganih ukrepov pred njihovo uporabo na celotni kmetiji. Nekateri ukrepi (npr. sprememba datumov setve ter uporaba tradicionalnih sort in novih metuljnic kot rožiča) so bili najprej preskušeni na majhni parceli kmetije, saj se je kmetu zdelo preveč tvegano, da bi jih uporabil obsežno pred ustreznim preskušanjem.

Ocena ranljivosti in priprava akcijskega načrta za izvajanje trajnostnih prilagoditvenih ukrepov sta bili financirani v okviru projekta AgriAdapt, ki ga financira Evropska komisija v okviru programa LIFE, sofinancira pa Fundación Biodiversidad španskega ministrstva za ekološki prehod. Skupni stroški priprave ocene in akcijskega načrta kmetije Melque de Cercos so znašali 5 000 EUR. Prilagoditveni ukrepi se izvajajo med letoma 2017 in 2019, zato še vedno ni ustrezne ocene stroškov. Vendar večina od njih ne bi smela imeti dodatnih stroškov za kmeta, v nekaterih primerih pa se pričakujejo prihranki.

Pričakuje se, da bodo izvedeni prilagoditveni ukrepi: povečanje proizvodne učinkovitosti kmetije, zmanjšanje stroškov kmetovanja, izboljšanje ohranjanja tal, povečanje sekvestracije ogljika in vsebnosti dušika v tleh, omogočanje, da se na obodu polja razvije avtohtona vegetacija, s čimer se zagotovijo habitati za koristne žuželke in opraševalce, ter splošno povečanje lokalne biotske raznovrstnosti. Postopek spremljanja pričakovanih koristi izvedenih ukrepov vključuje stalne stike s kmeti, kar omogoča preverjanje povratnih informacij in ocenjevanje donosov v življenjskem ciklu projekta.

Izvedeni ukrepi so skladni s cilji in določbami španskega nacionalnega načrta za prilagajanje podnebnim spremembam (zakon 45/2007 z dne 13.^decembra 2017 o trajnostnem razvoju podeželskih območij), nacionalnega strateškega načrta za naravno dediščino in biotsko raznovrstnost (kraljevi odlok 1274/2011 z^dne 16. septembra 2011) in odloka ARM/2444/2008 (12.^avgusta 2008), s katerim je bil odobren nacionalni akcijski program za boj proti dezertifikaciji v skladu s Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji.

Izvajanje načrtovanih prilagoditvenih ukrepov je stalen proces. Začelo se je leta 2017 z izboljšanjem kolobarjenja, gojenjem združenj posevkov ter preskušanjem praks zgodnje setve in gojenja tradicionalnih sort. Večnamenske rezerve so bile uvedene v začetku leta 2017, vključevanje živine v upravljanje kmetije pa se je začelo jeseni istega leta. Leta 2018 je strnišče ostalo prvo leto. Vsi ti ukrepi se še vedno izvajajo.

Če se bodo sprejeti prilagoditveni ukrepi stalno izvajali in ohranjali, bodo lahko trajali večno.

Vanessa Sánchez
Fundación Global Nature
C/ Tajo, 2. 28231
Las Rozas de Madrid
Tel: +34 917104455
E-Mail: vsanchez@fundacionglobalnature.org