Izboljšanje strukture tal na kmetiji s poljščinami v okrožju Heilbronn (Nemčija)

V okviru projekta AgriAdapt je bila ocenjena ranljivost kmetije v hribovitem Kraichgauu v sedanjem obdobju in prihodnjih 30 letih, pri čemer so bile upoštevane podnebne projekcije, ki jih je razvil ETH Zürich (Inštitut za atmosferske in podnebne znanosti) za scenarij SRES A1B, ki se uporablja na portalu Agri4Cast Evropske komisije, ki zagotavlja kmetijsko-podnebne kazalnike. V skladu s temi projekcijami naj bi se število dni s temperaturami nad 25 °C v obdobju od maja do avgusta v naslednjih 30 letih povečalo s 25 na 38 dni na leto. Predvideva se tudi zmanjšanje vodne bilance (razlika med padavinami in evapotranspiracijo) v poletnih mesecih, zlasti julija in avgusta. To pomeni, da se pričakuje, da bo manj vode vstopilo v sistem s padavinami, več vode pa naj bi izstopilo iz sistema z izhlapevanjem in transpiracijo. Ti pogoji bodo neposredno vplivali na faze polnjenja in zorenja žit, kar bo privedlo do zgodnejšega zorenja, kar pomeni manjša semena in manjši donos. Na donos sladkorne pese bosta negativno vplivala tudi ta dva dejavnika, saj bosta povzročila nižjo stopnjo rasti in posledično nižje donose.

Glede na zgornje projekcije naj bi se število tropskih dni (dnevi z najvišjimi temperaturami nad 30 °C) od maja do avgusta povečalo za približno 27 % v bližnji prihodnosti (naslednjih 30 let). To lahko poleg pričakovanih bolj suhih razmer v juliju in avgustu prekine rast gomoljev krompirja, povzroči večjo odvisnost od namakanja z vodo in tudi nižjo kakovost pridelave poljščin, kot je bilo zabeleženo v vročem in suhem poletju 2018. Poleg tega lahko pojav sušnih obdobij med žetvijo povzroči nastanek grozdov trdih tal v suhih tleh, ki lahko poškodujejo krompirjevo lupino. Pričakovano povečanje močnih padavin v rastnem obdobju (pozna pomlad) lahko poškoduje krompir tudi s pranjem grebenov in izpostavljanjem gomoljev sončnemu sevanju.

Čeprav se povprečna letna temperatura povečuje, je glede na oceno ranljivosti AgriAdapt tveganje za pozno zmrzal aprila nekoliko večje, ko so rastline krompirja v fazi nedoraslosti. Dva ali več dni pri temperaturah pod -4 °C lahko povzroči odmiranje krompirjevih listov in s tem zaostanek v razvoju.

Na zimsko oljno ogrščico bo vplivalo tudi predvideno povečanje števila tropskih dni in bolj suhih pogojev, zlasti če se bodo v najobčutljivejših fazah cvetenja in zorenja pojavili ekstremni dogodki, ki bodo povzročili zmanjšanje vsebnosti semenskega olja in zgodnejše zorenje s posledičnim manjšim donosom. Pričakovane toplejše razmere jeseni in pozimi bi lahko povzročile večje tveganje za okužbo s plevelom, žuželkami in patogeni.

Na podlagi rezultatov ocene je kmetija v regiji Kraichgau izvedla ukrepe in prakse za zmanjšanje svoje ranljivosti za podnebne spremembe v bližnji prihodnosti, zlasti izboljšanje stanja tal, povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh ter ozaveščanje kmetov o pričakovanih tveganjih in možnih rešitvah.

Na podlagi ocene ranljivosti je bil izbran sklop prilagoditvenih ukrepov, ki naj bi se izvajali na kmetiji in se osredotočali na izboljšanje strukture tal kot načina za spopadanje z izzivi podnebnih sprememb. Dobra struktura tal z aktivnimi in raznolikimi živimi organizmi v tleh med drugim omogoča: (i) povečanje stopnje infiltracije, zmogljivosti za absorpcijo (močnega) dežja in njegovo shranjevanje v daljšem obdobju, (ii) preprečevanje izgube hranil in (iii) zmanjšanje erozije zaradi vetra ali vode.

Za dosego tega cilja ribogojnica uporablja štiri različne in zelo vsestranske mešanice naknadnih posevkov s 15 različnimi vrstami (npr. redkvica, detelja, facelia, grah, Avena strigosa, grašica, gorčica). Te vrste imajo različne značilnosti v smislu razvoja korenin, proizvodnje koreninskih izcedkov, odpornosti proti škodljivcem in boleznim ter potreb po hranilih. Različni koreninski sistemi lahko dosežejo hranila na različnih globinah in se izognejo njihovi izgubi z izpiranjem ali odtekanjem vode, pri čemer jih sprostijo v zgornje plasti, ko se naknadni posevek pokosi. Vrste stročnic (grah, detelja ali grašica) v mešanici naknadnih posevkov lahko vežejo atmosferski dušik v tleh zaradi svoje simbioze z bakterijami, medtem ko lahko vrste kapusnic (kot so redkev ali gorčica) zmanjšajo tveganje za glivične bolezni in napade ogorčic zaradi glukozinolatov, ki jih sproščajo med košnjo. Poleg tega velika raznolikost vrst v mešanici kmetu omogoča, da prekine cikle škodljivcev in čim bolj prekrije tla, da čim bolj zmanjša erozijo.

Drugi ukrepi, ki se izvajajo za zmanjšanje erozije tal, so neobdelava na gričevnatih območjih v smeri pobočja in zmanjšana obdelava na preostalem delu kmetije (razen v primeru površin, ki se gojijo s krompirjem). Poleg tega je tlak v pnevmatikah traktorjev in drugih kmetijskih strojev nadzorovan in prilagojen za ohranjanje dobre strukture tal med terenskim delom. Pšenica se seje tudi med vrstami po sajenju krompirja, da se prepreči izpiranje zemlje med (težkimi) padavinami.

Poleg izboljšanja strukture tal se izvajajo tudi drugi ukrepi, kot je vključitev novih sort, ki so bolje prilagojene podnebnim spremembam. Na primer, v renski deteljni travi je bila detelja nadomeščena s travo lucerne, saj ima sposobnost zelo globokega ukoreninjenja in je zato bolj odporna na sušo kot detelja. Da bi se izognili vročini sredi poletja v avgustu, se goji zgodnejša zimska sorta navadne pšenice „rubisco“. Poleg tega ima ta sorta visok potencial donosa tudi v suhih pogojih in njene dolge tende ščitijo rastlino pred vročinskim stresom. Šest drugih zimskih sort navadne pšenice gojijo na manjši parceli na kmetiji, da bi ugotovili najprimernejšo sorto za to lokacijo. V renski ravnini se gojijo tudi sojina zrna, ki uspevajo v toplejših pogojih.

Datumi setve se prilagajajo tudi povišanju temperature: (i) cilj poznejše setve jeseni je zmanjšati občutljivost rastlin na škodljivce, kot so listne uši in škržati, ki bi lahko bili prenašalci patogenov, medtem ko (ii) zgodnejša setev spomladi omogoča preprečevanje poletne vročine in suše. V posebej vročih dneh kmetje dodatno namakajo, da ohladijo grebene krompirja in preprečijo pregrevanje gomoljev. Poleg tega se proizvodi iz alg uporabljajo za izboljšanje ukoreninjenja glavnih kmetijskih rastlin, ki se gojijo na kmetiji.

V okviru projekta bo izvedena nova ocena podnebnih tveganj za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti izvedenih prilagoditvenih ukrepov. Poleg tega se donosi in povratne informacije kmetov redno preverjajo, da se preverijo pričakovane koristi teh ukrepov.

Ključni akterji, ki v okviru projekta LIFE AgriAdapt sodelujejo pri oceni ranljivosti in izvajanju predlaganih prilagoditvenih ukrepov, so lastniki kmetije in Fundacija Bodensko jezero (vodja projekta LIFE AgriAdapt).

Poleg tega se cilji in rezultati projekta sporočajo drugim kmetom, zadrugam, tehnikom in agronom (na lokalni in nacionalni ravni) prek delavnic, konferenc in seminarjev.

Kmetje, vključeni v projekt, se zavedajo tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in so zato pripravljeni sprejeti ukrepe za obravnavo pričakovanih vplivov, da bi zagotovili stabilne donose in visoko raven kakovosti proizvodov. Uspeh prilagoditvenih ukrepov je močno odvisen od lokalnega znanja kmetov o posebnih vidikih izvajanja in pričakovanih koristih ukrepov. Pozitivne izkušnje z novimi izvedenimi rešitvami (npr. gojenje novih sort in pridelkov ali vsestranska mešanica naknadnih posevkov) lahko prepričajo tudi sosednje kmetije, da izvajajo podobne prilagoditvene strategije.

V primeru uvedbe novičarskih poljščin je ena od glavnih omejitev, ki lahko vpliva na izvajanje prilagoditvenih ukrepov, povezana s povpraševanjem na trgu ali možnimi alternativnimi uporabami teh novih proizvodov (npr. soja, pridelana na kmetiji, se lahko proda zadrugi za krmo za konje). Nadaljnji omejevalni dejavnik je, da trenutno ni sort, ki bi bile odporne na sušo in vročino za vsak pridelek, žlahtnjenje rastlin pa traja približno 10 let, da se razvijejo nove sorte. Izvajanje različnih tehnik obdelave tal je lahko omejeno zaradi visokih stroškov (integrirani samodejni sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah lahko na primer stane približno 3 500–8 000 EUR) in tudi zato, ker kmetijski izvajalci te tehnike niso vključili med storitve, ki jih zagotavljajo kmetom.

Ocena ranljivosti in priprava akcijskega načrta za izvajanje trajnostnih prilagoditvenih ukrepov sta bili financirani v okviru projekta AgriAdapt, ki ga je financirala Evropska komisija v okviru programa LIFE, sofinanciralo pa ministrstvo za podeželje in varstvo potrošnikov zveznih dežel Baden-Württemberg, Landwirtschaftliche Rentenbank, OMIRA in Landkreis Bodenseekreis. Stroški priprave ocene in akcijskega načrta te kmetije so znašali 5 000 EUR. Prilagoditveni ukrepi se izvajajo med letoma 2017 in 2019, zato še vedno ni ustrezne ocene stroškov. Vendar večina od njih ne bi smela imeti dodatnih stroškov za kmeta, v nekaterih primerih pa se pričakujejo prihranki.

Pričakuje se, da bodo izvedeni prilagoditveni ukrepi: povečanje proizvodne učinkovitosti kmetije, zmanjšanje stroškov kmetovanja, izboljšanje ohranjanja tal, zmanjšanje erozije, preprečevanje škodljivcev in bolezni, povečanje sekvestracije ogljika v tleh, povečanje vsebnosti dušika in preprečevanje izgube hranil. Postopek spremljanja pričakovanih koristi izvedenih ukrepov vključuje stalne stike s kmeti, kar omogoča preverjanje povratnih informacij in ocenjevanje donosov v življenjskem ciklu projekta.

Direktivo EU o poplavah izvajajo nemške zvezne države s poplavnimi strategijami, kot v primeru „Strategije za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Baden-Württembergu“. V skladu s tako strategijo se ukrepi, ki lahko zmanjšajo tveganje poplav in erozije tal na kmetijskih površinah, osredotočajo na izboljšanje strukture tal, vključno z: vsestransko gojenje naknadnih posevkov, raznoliko kolobarjenje, vegetacija na poljih (po možnosti vse leto) in zmanjšano upravljanje tal.

Evropska direktiva o nitratih je bila v nemško pravo prenesena z odlokom o gnojilih (Düngeverordnung), katerega namen je bil zmanjšati količino nitratov v podzemni vodi. Uporaba naknadnih posevkov pred poletnimi posevki je eden od ukrepov, o katerih se razpravlja, da bi prispevali k izvajanju odloka o gnojilih. Dejansko naknadni posevki zadržujejo dušik na mestu in preprečujejo njegovo izgubo z izpiranjem ali odtekanjem vode, s čimer preprečujejo onesnaževanje bližnjih vodnih teles. Trenutno se to še vedno šteje za neobvezni ukrep, vendar kmetje prejmejo plačilo, če se zavežejo k njegovemu izvajanju, kot v primeru kmetije, vključene v program AgriAdapt.

Projekt AgriAdapt se je začel leta 2016. Ranljivost pilotne kmetije v hribovitem območju Kraichgau je bila ocenjena leta 2017, prilagoditveni ukrepi pa so bili predlagani leta 2018. Trenutno je v fazi izvajanja.

Če se bodo razviti prilagoditveni ukrepi stalno izvajali in vzdrževali, bodo lahko trajali večno.

Sabine Sommer
Fritz-Reichle-Ring 4
78315 Radolfzell
Tel: +49 07732 9995 42
E-mail: sabine.sommer@bodensee-stiftung.org