Zbirka orodij za čezmejno obvladovanje nepredvidenih dogodkov v zvezi z vodo v Savskem bazenu

Porečje reke Save v jugovzhodni Evropi obsega skoraj 100.000 km² (tj. 12 % večjega porečja Donave, v katerega spada) in se razteza čez 6 držav, tj. Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Črno goro, Srbijo in Slovenijo. Razvodje vključuje podeželska območja in številna velika mesta (kot so Beograd, Ljubljana, Sarajevo in Zagreb) ter gosti približno 9 milijonov prebivalcev.

Porečje in njegovo prebivalstvo so ogroženi zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih in poplavnih dogodkov, kar ogroža varnost ljudi in preživetje. Močne padavine in katastrofalne poplave spomladi 2014 so povzročile 79 smrtnih žrtev in prizadele več kot 2,5 milijona ljudi zaradi materialne škode, gospodarskih izgub in evakuacij. Škoda je bila ocenjena na 3,8 milijarde EUR (ICPDRin ISRBC, 2015).

Poleg tega odtekanje onesnaženja zaradi poplav v Savskem bazenu resno ogroža okolje in zdravje ljudi. Poplavne vode vsebujejo mešanico usedlin, odpadkov, hranil in kemikalij s kmetijskih zemljišč, vključno z gnojevko in pesticidi, ki onesnažujejo vodne poti z usedlinami. Poleg tega lahko strukturna škoda na infrastrukturi v porečju in dejavnosti obnove po poplavah sprostijo nevarne snovi v reke[1]. To ogroža tako okolje kot ljudi. Zaužitje patogenov ali težkih kovin iz kontaminirane vode ali virov hrane povečuje tveganje za zdravje, kot so bolezni prebavil in dolgoročno bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in poškodbe ledvic (Rehman idr., 2017).

Jugovzhodna Evropa je zelo občutljiva na poplave, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Predvideno povečanje padavin naj bi še povečalo poplavno ogroženost v vzhodni Evropi (Bednar-Friedl idr., 2022), pri čemer so v obdobju 2011–2040 napovedani 13 % višji vrhovi poplav v primerjavi s sedanjimi (1990–2013) in 23 % višji vrhovi v obdobju 2071–2100 (De Roo idr., 2016). Povečana poplavna ogroženost naj bi bila največja v zgornjem delu porečja in v glavnih pritokih, tj. rekah Kupa, Una in Bosna (De Roo et al., 2016). Poleg tega so socialno-ekonomski dejavniki v Savskem bazenu, kot sta finančna kriza leta 2007 in velika migracija s podeželja na mesta, povzročili staranje prebivalstva, neustrezno infrastrukturo za upravljanje voda in pomanjkanje stanovanj, ki bi bila odporna na podnebne spremembe, zaradi česar je prebivalstvo ranljivo (UNESCO, 2023; Svetovna banka, 2015).

[1] kot po poplavah leta 2014 zaradi izpusta gnojevke iz poškodovanega rudnika antimona Stolice v potoku Kostajnik in zaradi črpanja vode iz poplavljenega rudnika premoga Tamnava-Zapadno polje v reko Kolubaro (RepublikaSrbija, 2014)

Cilj izvajanja orodij za obvladovanje nepredvidenih dogodkov v zvezi z vodo (WACOM) v okviru Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (FASBR) je izboljšanje čezmejnega sodelovanja v Savskem bazenu in njegovih sistemih upravljanja, da se zmanjšajo tveganja za okolje in javno zdravje, povezana s poplavami in naključnim onesnaževanjem.

Posebni cilji vključujejo:

• spopadanje s poplavami in nenamernim onesnaževanjem pri viru težav in ne pozneje v drugi jurisdikciji;
• izboljšati izmenjavo informacij in usklajevanje mehanizmov za odzivanje na poplave in onesnaženje višje in nižje v verigi ter tako izboljšati njihovo učinkovitost in uspešnost;
• povezati države in sektorje, vključene v obvladovanje nesreč, povezanih z vodo, gospodarjenje z vodo in plovbo;
• Opredeliti in vključiti ključne ciljne akterje za povečanje ozaveščenosti in izboljšanje zaščite plovnih poti, poplavnih območij, infrastrukture, možnosti preživljanja in zdravja ljudi.

Mednarodna komisija za Savski bazen (vnadaljnjem besedilu: ISRBC)je v okviru Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (vnadaljnjem besedilu: FASRB)omogočila razvoj in izvajanje nabora orodij za rešitve v podporo čezmejnemu sodelovanju pri upravljanju vodnih virov. Zbirka rešitev obravnava tri komponente, ki so ključne za obvladovanje nepredvidenih dogodkov v zvezi z vodo, tj. situacijsko zavedanje, komuniciranje in napovedovanje. Zbirka orodij priznava raznolikost možnih odzivov na vodne nesreče in vključenih akterjev ter vključuje (i) platformo za izmenjavo znanja v realnem času za usklajevanje odziva na čezmejne nesreče, (ii) model celotnega povodja, ki temelji na GIS in prikazuje poplave in onesnaževanje v realnem času ter hipotetične poplave in onesnaževanje, ter (iii) katalog najboljših praks za uporabo razvitega sklopa orodij za obvladovanje nesreč:

1. 1. Orodje za nadnacionalno usklajevanje incidentov[1] je spletni, centraliziran sistem poročanja, ki omogoča učinkovito in uspešno komunikacijo v realnem času ter izmenjavo znanja med deležniki. Sistem omogoča deležnikom, ki sodelujejo pri blaženju čezmejnih poplav ali onesnaženja, da dokumentirajo vse naloge in ukrepe osebja v eni zbirki podatkov. Orodje upošteva standarde sistema poveljevanja ob incidentih za krizno upravljanje, ki so bili razviti v okviru ameriškega nacionalnega sistema za obvladovanje incidentov (ICS/NIMS). V primeru dogodka deležniki predložijo poročila o dejavnostih v podatkovno zbirko, ki vključuje vse informacije o incidentu, tj. vse „aktiviraneštabe“in osebe, vključene v odzivanje na nesreče, kontaktne številke in ukrepe, ki jih sprejmejo.
   2. Orodje za nadnacionalno situacijsko zavedanje združuje dinamične informacije z različnih vladnih ravni in organov, ki so odgovorni za obvladovanje poplave ali onesnaženja. To orodje dopolnjuje nadnacionalno orodje za usklajevanje incidentov z dodatnimi osnovnimi informacijami in pregledom pomembnih incidentov. Organi zagotavljajo informacije o dogodku prek skupne predloge za poročanje za obveščanje o različnih sprejetih ukrepih in opredelitev ukrepov, ki zahtevajo nadnacionalno usklajevanje.
      
      
2. Transnacionalno orodje za modeliranje je orodje za kartiranje, ki temelji na GIS[2] in je zasnovano za pomoč pri obvladovanju izrednih razmer na območju reke Save in številnih njenih glavnih pritokov. Orodje lahko na primer predvidi porazdelitev onesnaževanja na podlagi dejanskih izpustov v reko Savo. Napovedni model lahko prikaže, kako dolgo bo razlitje nafte trajalo, da doseže dolvodna območja do več kot mesec dni vnaprej, odvisno od lokacije in pretoka vode. To organom civilne zaščite olajšuje načrtovanje ter jim omogoča načrtovanje in posredovanje v najzgodnejši možni fazi.
   
   
3. Katalognajboljših praks vsebuje skoraj 100 smernic o uporabi orodij (i in ii). Smernice spremljata dve strategiji, ena za odzivanje na poplave in ena za odzivanje na nenamerno onesnaževanje. V njih so opisani razlogi za izvajanje predlaganega nabora orodij in različni postopki, povezani z usklajevanjem, modeliranjem in situacijskim zavedanjem. Katalog so sestavili in preverili strokovnjaki s področja upravljanja voda in civilne zaščite ter deležniki, vključeni v obvladovanje tveganj v Savskem bazenu. 

Obsežen okvir sodelovanja ISRBC, katerega temelji so bili postavljeni že leta 2002, je olajšal mednarodno sodelovanje pri oblikovanju, izvajanju in izvajanju nabora orodij. Projekt WACOM Interreg v okviru programa transnacionalnega sodelovanja za Podonavje za obdobje 2021–2027 je omogočil razvoj orodij.

[1] V začetku leta 2024 so delovna telesa ISRBC še vedno sprejemala postopkovni okvir za uporabo orodja za usklajevanje incidentov.

[2] Model delno temelji na že obstoječem orodju SAVA GIS Mednarodne komisije za Savski bazen (ISRBC) in Sistema opozarjanja na poplave v Savi (FFWS).

Pri razvoju nabora orodij in s tem povezane strategije uporabe so sodelovali deležniki iz držav, ki so del Mednarodne komisije za Savski bazen (ISRBC), vključno z Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. Med deležniki so bili javni organi, raziskovalci in deležniki iz zasebnega sektorja, zastopali pa so različna strokovna področja, vključno s tveganjem nesreč in upravljanjem voda, civilno zaščito in plovbo. Vse institucije, ki so odgovorne za civilno zaščito, gospodarjenje z vodami in plovbo ter sodelujejo pri obvladovanju poplav in izrednih razmer zaradi naključnega onesnaženja na reki Savi, so prav tako kartirane v obsežni bazi podatkov.

Deležniki so sodelovali v razpravah na nacionalnih delavnicah, delavnicah v živo in spletnih delavnicah, da bi opredelili, strukturirali, razvili, ocenili in potrdili orodja. Organizirane so bile čezmejne „namizne vaje“, vključno s scenarijem nesreče, da bi se preskusila in potrdila uporabnost nabora orodij, usposobili deležniki in vzpostavili sodelovalni odnosi. Organizirane so bile tudi delavnice za obveščanje deležnikov, namenjene razširjanju nabora orodij in povečanju ozaveščenosti o potrebi po čezmejnem sodelovanju.

Obstoječa Mednarodna komisija za Savski bazen (ISRBC)je bila trdna podlaga za spodbujanje vključevanja in sodelovanja deležnikov.

Uspeh nabora orodij pri preprečevanju družbenih in okoljskih vplivov poplav in onesnaženja temelji na mednarodnem sodelovanju med številnimi deležniki, zavezanimi skupnemu pristopu k obvladovanju tveganja. Močna vključenost deležnikov, ki jo omogoča obstoj uveljavljenega, obsežnega okvira za sodelovanje, tj. Mednarodne komisije za povodje Save (ISRBC),je zagotovila skupno in jasno vizijo orodja, njegovih prispevkov in faz izvajanja, kar je prispevalo k njegovemu uspehu. Od leta 2023 se uspešno izvajanje orodij in strategij letno spremlja s kazalniki, ki opisujejo stanje in napredek pri zmanjševanju tveganja poplav in onesnaževanja na 14 ključnih področjih ukrepanja[1].

Ovire vključujejo čezmejno uporabo nabora orodij, ki vključuje deležnike iz več držav Savskega bazena, ki govorijo različne jezike in imajo različna nacionalna ozadja. Končni izdelki in orodja so razviti v angleščini, kar lahko ustvari oviro za uporabo v nacionalnem okviru, v katerem deležniki govorijo drug jezik. Poleg tega je prehod z obstoječih nacionalnih postopkov za obvladovanje incidentov na skupni nadnacionalni okvir pomenil izzive za nekatere nacionalne deležnike. Med hudo poplavo v Sloveniji avgusta 2023 je bilo na primer v državi aktiviranih približno 300 sedežev. Vendar niso bile vse zainteresirane strani dobro seznanjene z naborom orodij, da bi se omogočilo splošno izvajanje orodij in strategij, kar bi lahko podprlo učinkovitejše komuniciranje in izvajanje enotnih odzivov.

[1] Ključna področja ukrepanja vključujejo izobraževanje, finance, upravljanje, človeške vire, IKT, nadzor, informacije, infrastrukturo, znanje, logistiko, organizacijo, načrtovanje, navigacijo in drugo.

Vloga nabora orodij in njegove strategije izvajanja pri izboljšanju odpornosti ter zaščiti ljudi in okolja pred poplavami in onesnaževanjem je bila preskušena med poplavami v Sloveniji leta 2023. Agencije in deležniki, ki so sodelovali pri ocenjevanju nabora orodij in so vedeli, kako ga uporabiti, so uspešno uporabljali orodja za dejavnosti odzivanja na poplave ter potrdili njihovo funkcionalnost in vrednost. Kljub temu bi se lahko s širšim izvajanjem dodatno izboljšala komunikacija med več sedeži ter učinkovitost in uspešnost ukrepov.

Stroški razvoja nabora orodij so znašali nekaj več kot 2,9 milijona EUR. Stroški so se financirali iz transnacionalnega programa Interreg Danube, ki je bil sofinanciran iz drugih skladov EU v okviru projekta WACOM. Potrebna so dodatna sredstva za vzdrževanje napovednega modela (2 osebi/mesec na leto z vsakih 5 let in dodatnih 6 mesecev za znatne nadgradnje IKT); vsakodnevno upravljanje in vzdrževanje orodja za usklajevanje s strani upravljavca; ter usposabljanje organov, ki bodo uporabljali orodja (pol dneva na (spletno) usposabljanje).

Okvirni sporazum o Savskem bazenu (FASRB)je bil vzpostavljen za trajnostni razvoj regije s čezmejnim sodelovanjem na področju voda. Pogodbenice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu [1] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Slovenija) so morale vzpostaviti usklajen sistem ukrepov, dejavnosti, opozoril in alarmov za obvladovanje čezmejne krajine in škodljivih posledic poplav.

Mednarodna komisija za Savski bazen (vnadaljnjem besedilu: ISRBC)je bila ustanovljena za izvajanje FASRB in olajšanje sodelovanja med pogodbenicami FASRB pri zadevah v zvezi s Savskim bazenom. ISRBC olajšuje vzdrževanje komponent zbirke orodij.

Pri izvajanju Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu so se pogodbenice že dogovorile o štirih protokolih[2], med katerimi sta za čezmejno obvladovanje nepredvidenih dogodkov v zvezi z vodo neposredno pomembna Protokol o preprečevanju onesnaževanja vode, ki ga povzroča plovba, in Protokol o varstvu pred poplavami. Protokol o izrednih razmerah je predmet nacionalnih postopkov v letu 2024 pred njegovim dokončanjem in sprejetjem. Protokoli so podlaga za izvajanje nabora orodij.

Razvita orodja in strategija so prispevala k Deklaraciji o poplavah in naključnem onesnaženju v Savskem bazenu (Deklaracija o poplavah in naključnem onesnaženju v Savskem bazenu) in Strategiji za odzivanje na izredne razmere v Savskem bazenu (SavaSTEER), ki jo ureja ISRBC.

[1] Albanija in Črna gora nista pogodbenici Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (FASRB), saj Albanija pokriva le nekaj kvadratnih kilometrovSavskega bazena; ker Črna gora po osamosvojitvi leta 2006 še ni zaključila postopka za polnopravno članstvo v Mednarodni komisiji za savski bazen (ISRBC), vendar njeni predstavniki dejavno sodelujejo v vseh tehničnih organih ISRBC;

[2] Štirje protokoli vključujejo tudi Protokol o ureditvi plovbe in Protokol o upravljanju sedimentov.

Nabor orodij je bil razvit v obdobju enega leta in pol, med julijem 2020 in decembrom 2022. Po razvoju je ISRBC leta 2023 uvedla nadnacionalno orodje za modeliranje. Orodje za usklajevanje in spremljanje razmer, ki je povezano s sprejetjem protokola ISRBC o izrednih razmerah za Savski bazen, se v letu 2024 v celoti izvaja. Sprejemanje najboljših praks v različnih državah se nenehno širi.

Zbirka orodij trenutno delno deluje, orodje za modeliranje nenamernih razlitij nafte in napovedovanje razpršenosti pa aktivno uporablja Slovenska civilna zaščita (URSZR), medtem ko potekajo razprave o izvajanju preostale komponente.

Zbirka orodij naj bi bila aktivna in vzdrževana vsaj 10 let. Pričakuje se, da bodo orodja ostala relevantna za organe in druge deležnike, ki obvladujejo tveganja nesreč, saj projekcije podnebnih sprememb kažejo večjo verjetnost poplav v Savskem bazenu. Glede na podnebno občutljivo naravo te pokrajine je čezmejno sodelovanje vse bolj potrebno za ustrezno obvladovanje nesreč, da se zmanjšajo tveganja za zdravje ljudi in okolje, preživetje in infrastrukturo. 

Dr. Primož Banovec

Scientific Associate within the Water Economic Institute (Vodno gospodarski inštitut), University of Ljubljana

Primoz.Banovec@fgg.uni-lj.si

WACOM_Transnational incident coordination tool for flood-accidental pollution emergency management (Nadnacionalno orodje za usklajevanje nesreč za obvladovanje izrednih razmer zaradi onesnaženja zaradi poplav)

WACOM_Transnational situational awareness tool for flood-accidental pollution emergency management (Nadnacionalno orodje za spremljanje razmer za obvladovanje izrednih razmer zaradi onesnaženja ob poplavah)

WACOM_Transnational modelling tool for flood-accidental pollution emergency management

Nadnacionalni katalog najboljših praks upravljanja WACOM

WACOM_Transnational best management practices database (Nadnacionalna podatkovna zbirka najboljših praks upravljanja)

WACOM_Sava STEER Priročnik za izvajanje

WACOM_Strategije za ukrepanje ob poplavah v Savskem bazenu