Informacije iz poročanja o prilagajanju iz uredbe o upravljanju energetske unije (2023, 2021)

Zdravstveni sektor je zajet v avstrijski strategiji in akcijskem načrtu za prilagajanje (NAS in NAP, 2017). Prilagoditveni ukrepi ne bi smeli imeti nobenih socialnih pomanjkljivosti; temveč čim bolj zmanjšati tveganja za demokracijo, zdravje, varnost in socialno pravičnost.

Ukrepi za prilagajanje in ukrepi, ki obravnavajo javno zdravje, vključujejo:

• Splošni odnosi z javnostmi in posebno delo v zvezi s pripravami na izredne dogodke ali izbruhe nalezljivih bolezni: Ozaveščanje, obveščanje javnosti in izboljšanje zmogljivosti usklajenih služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih in pristojnih institucij, da bi preprečili ali čim bolj zmanjšali zdravstvena tveganja in število smrtnih žrtev v primeru ekstremnih dogodkov ali izbruhov nalezljivih bolezni.
• Obvladovanje vročine in suše: Zmanjšanje toplotnega stresa in preprečevanje dodatnih negativnih učinkov na zdravje prebivalstva, povezanih s podnebnimi spremembami, zlasti na območjih, ki so izpostavljena vročini (npr. mestna območja, ki jih je prizadel učinek toplotnega otoka).
• Obvladovanje poplav, plazov, snežnih plazov, zemeljskih plazov in skalnih podorov: Ohranjanje funkcij zagotavljanja osrednjih storitev v primeru nesreč in preprečevanje smrtnih žrtev ter akutnih in kroničnih učinkov ter učinkov na telesno in duševno zdravje.
• Izboljšanje znanja in priprave za ravnanje s patogeni/nalezljivimi boleznimi: izboljšanje baze znanja o spremembah, povezanih s podnebnimi spremembami, pri naselitvi in širjenju patogenov in nalezljivih bolezni; zatiranje naselitve in širjenja patogenov, nalezljivih bolezni in prenašalcev bolezni (vektorjev); izboljšanje zgodnjega prepoznavanja, diagnosticiranja in zdravljenja „novih in porajajočih se bolezni“.
• Obvladovanje tveganja v zvezi s širjenjem alergenih in strupenih vrst: Preprečevanje/zmanjšanje škodljivih učinkov na zdravje zaradi alergenih in strupenih rastlin in živali.
• Obravnavanje onesnaževal in ultravijoličnega sevanja: Preprečevanje/zmanjšanje škodljivih učinkov na zdravje zaradi sprememb v izpostavljenosti onesnaževalom, ki so posledica ekstremnih dogodkov in podnebnih sprememb.
• Povezovanje in nadaljnji razvoj sistemov spremljanja in zgodnjega opozarjanja: Priprava splošne javnosti, zdravstvenega varstva in organizacij za pomoč na učinke podnebnih sprememb in izredne razmere za zmanjšanje/preprečevanje zdravstvenih posledic z razvojem skupne, skladne strukture spremljanja, zlasti s povezovanjem obstoječih sistemov. Ta struktura mora biti prilagodljiva posameznim tveganjem (npr. poplavam, vročini, mrazu, patogenom/nalezljivim boleznim).
• Vključitev podnebnih tem v usposabljanje in nadaljnje izobraževanje zdravnikov in osebja v medicinskih, terapevtskih in diagnostičnih zdravstvenih poklicih: Povečanje usposobljenosti zdravnikov in zdravstvenega osebja pri obravnavanju zdravstvenih tem, povezanih s podnebjem.
• Zaščita proizvodnih območij svežega/hladnega zraka, prezračevalnih poti ter „zelene“ in „modre“ infrastrukture na stanovanjskih območjih: izboljšanje mikroklime na gosto poseljenih območjih, preprečevanje pregrevanja in učinkov toplotnega otoka ter nadomestilo za povečan bioklimatski stres za zdravje ljudi; zagotavljanje oskrbe s svežim/hladnim zrakom na pozidanih območjih, izogibanje zdravstvenim tveganjem zaradi toplote.
• Pregled in (po potrebi) prilagoditev bioklimatsko aktivnih ukrepov v razvojnih načrtih: izboljšanje mikroklime na gosto poseljenih območjih, preprečevanje pregrevanja in učinkov toplotnega otoka ter nadomestilo za povečan bioklimatski stres za zdravje ljudi; preprečevanje zdravstvenih tveganj, povezanih s toploto.

Vključevanje prilagajanja v sektorske politike in programe ter s tem v njihovo vključevanje se povečuje s praktičnimi primeri iz zdravstvenega sektorja.

Drugo poročilo o napredku pri izvajanju prilagoditvenih ukrepov kaže, da je prilagajanje podnebnim spremembam dobilo zagon, dejavnosti za izvajanje ukrepov pa so se povečale po vsej Avstriji. Sistemi zgodnjega opozarjanja in spremljanja so pomembni za varovanje zdravja ljudi. Načrti za zaščito pred vročino so bili razviti na zvezni ravni in v večini zveznih provinc; Namenjeni so obveščanju in opozarjanju prebivalstva.

Dobre prakse za zdravje na področju prilagajanja vključujejo:

• Priročnik: Zaščita pred vročino v hišah in stanovanjih. V vodniku so predstavljeni ukrepi, s katerimi lahko dosežemo energetsko učinkovito zaščito pred toploto. Nasveti avstrijske agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) proti vročini, vključno z vročinskim telefonom in videoposnetki o pravilni prehrani pri vročini in varnosti hrane poleti.

• Smernica Toplotni akcijski načrt: Za zdravstvene ustanove in ustanove za oskrbo, da oblikujejo lastne akcijske načrte za toploto: Smernice so namenjene institucionaliziranim področjem oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva ter tistim, ki so odgovorni za bolnišnice, zdravstvene nege in ustanove za oskrbo. S priporočili za kratko- do srednjeročne in akutne ukrepe podpira organizacije pri razvoju in pripravi lastnih načrtov ogrevanja.

Informacije iz poročila Evropske agencije za okolje. Podnebne spremembe in zdravje: pregled nacionalnih politik v Evropi (2022)

Analizirane so bile nacionalne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalne zdravstvene strategije, da bi se opredelili pokritost učinkov, povezanih s podnebjem, na zdravje (fizičnih, duševnih in socialnih), ter vrste ukrepov, ki jih obravnavajo. Poročilo vsebuje evropski pregled, geografsko pokritost različnih vidikov nacionalnih politik po vsej Evropi pa je mogoče prikazati s pregledovalnikom zemljevidov. Rezultati za Avstrijo so povzeti tukaj.

Pregledani dokumenti politike:

Avstrijska strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, 1. del

Österreichischer Strukturplan Gesundheit 2017

Vidiki, zajeti v pregledanih dokumentih politike:

Viri v katalogu Observatorija o Avstriji